| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Problem zla
Aleš Praprotnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali področje, ki ima zelo bogato zgodovino argumentiranja – problem zla. Glavni problem predstavlja združljivost obstoja zla z obstojem Boga. Zagovorniki teizma pravijo, da je obstoj Boga neodvisen od obstoja zla, medtem ko so nasprotniki, ateisti, prepričani, da eksistenca zla izpodbija obstoj Boga oziroma vsaj eno od njegovih lastnosti – vsemogočnost, vsevednost in moralno popolnost. Proučevali smo logični in evidenčni problem zla in skušali pokazati pomanjkljivosti in prednosti vsakega pristopa. Najslavnejši zagovornik logičnega problema zla je John Leslie Mackie, njegova poanta je nezdružljivost Božjih lastnosti (vsemogočnost, vsevednost in moralna popolnost) z obstojem zla. Najmočnejši ugovor logičnemu problema zla predstavi Alvin Plantinga z obrambo s svobodno voljo, kjer ima človek možnost svobodne odločitve med izbiro dobrega ali slabega dejanja. William L. Rowe je razvil evidenčni problem zla, kjer obstoj zla zmanjšuje moč Boga oziroma celo njegov obstoj. Prav tako smo obravnavali teodiceje, ki veljajo za eno od najstarejših poskusov opravičevanja Božjega dovoljenja zla. S proučevanjem različnih stališč vodilnih avtorjev smo skušali pokazati in dokazati, da je obstoj Boga neodvisen od obstoja zla oziroma da obstoj zla ne zmanjšuje moči Boga.
Ključne besede: Bog, zlo, logični problem zla, evidenčni problem zla, teodiceja, svobodna volja
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 296; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

3.
Podnebne značilnosti Koroške
Aleš Praprotnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple. Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam. Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).
Ključne besede: Koroška, Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska dolina, podnebje, trend, padavine, podnebne spremembe.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 409; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Spreminjanje rabe tal na pohorskih planjah med letoma 2000 in 2014
Tanja Golob, Domen Kodrič, Jelko Meolic, Aleš Praprotnik, Aleksandra Premužič, Anja Simreich, Rosvita Viltužnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek obravnava naravne značilnosti območja Pohorskih planj ter spreminjanje kulturne pokrajine iz vidika rabe tal. Naravne razmere so analizirane in prikazane z ozirom na zemljiške kategorije. Prikazane so tudi spremembe zemljiških kategorij v obdobju med letoma 2000 in 2014. Ugotovljeno je spreminjanje kulturne pokrajine – širjenje gozda ter ekstenzifikacija kmetijskih površin.
Ključne besede: Slovenija, Pohorje, kulturna pokrajina, raba tal, spremembe, Pohorske planje, fizična geografija, geografski informacijski sistemi
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 289; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici