SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAH
Rok Istenič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah. Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti. Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega. V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih.
Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 1874; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
ANALIZA SEKVENČNE DEKOMPOZICIJE SESTAVLJENIH SIGNALOV S POMOČJO KOMPENZACIJE KONVOLUCIJSKIH JEDER
Vojko Glaser, 2010, magistrsko delo

Opis: Analiza bioelektričnih signalov, ki jih lahko izmerimo na človeškem telesu, je pomemben sestavni del diagnosticiranja v medicini. Klinična diagnoza za mnoge mišične in živčne bolezni se da postaviti dosti zanesljiveje, če lahko ugotovimo, kakšni so prispevki posameznih delov mišic v skupnem bioelektričnem signalu, imenovanem elektromiogram (EMG). V Laboratoriju za sistemsko programsko opremo so razvili dekompozicijski postopek za signale EMG. Temelji na inverzu korelacijske matrike in se imenuje kompenzacija konvolucijskih jeder (CKC). Metoda je zelo uspešna in je bila obširno klinično preizkušena. CKC deluje bločno, z daljšimi odseki signalov, kar ne omogoča analize meritev v realnem času, zato je bil postopek modificiran v sekvenčno različico CKC, imenovano sekvenčna CKC (sCKC). Njeno bistvo je, da dela iterativno in posodablja komponente iz formule CKC med meritvami ob zajemu vsakega novega nabora vzorcev. V magistrski nalogi smo izboljšali algoritme, vgrajene v sCKC, in delovanje nove zasnove preizkusili v različnih, zahtevnih razmerah. Najprej smo preverili vpliv števila vzorcev, ki so vključeni v inicializacijski del postopka. Izhajali smo iz CKC in ugotavljali, kako kratki so lahko signalni odseki, da so dekompozicijski rezultati še zadovoljivi. Pokazalo se je, da CKC da zadovoljive rezultate, če so signali dolgi vsaj 2 do 3 s, medtem ko se število zaznanih motoričnih enot (ME) pri signalih, daljših od 5 s, ne spreminja. Nato smo preverili, kako dobro se sCKC obnese pri dekompoziciji sintetičnih in realnih signalov EMG. V vseh primerih je bil signalom dodan šum različnih moči, opredeljen z razmerjem signal-šum (SNR). Pri razcepu sintetičnih EMG smo primerjali rezultate sCKC in referenčne metode LMMSE (Linear Minimum Mean Square Error). Za ocenjevanje sprejemljivosti dekomponiranih vlakov inervacijskih impulzov smo uporabljali dve meri: senzitivnost (število pravilno postavljenih impulzov) in delež napačno postavljenih impulzov. V vseh šumnih primerih je sCKC zaznala število ME, primerljivo s številom ME pri CKC, to pa je med 5 in 10 ME. Preizkušali smo tudi vpliv števila vzorcev, vključenih v posamezen posodobitveni korak, in ugotovili, da število vzorcev v posodobitvenem koraku vpliva izključno na čas izvajanja sCKC, ki se z večanjem števila vzorcev povečuje s kubom. Z analizo dekompozicije sintetičnih EMG smo lahko nazorno pokazali, da CKC in sCKC uspešno odkrijeta motorične enote (ME), ki so najbliže merilnim elektrodam. Oddaljenost oziroma globina razpoznanih ME v mišici je večja, če je SNR večji. Izboljšano sCKC smo preizkusili tudi z realnimi signali EMG. Izmerjeni so bili pri krčenju dveh različnih mišic, in sicer biceps brachii in tibialis anterior. Za referenčno metodo je služila CKC, saj LMMSE zahteva apriorne informacije o odzivih ME, ki pri realnih signalih niso znani. Ponovno se je sCKC postavila ob bok CKC glede na število zaznanih ME, ki smo jih zaznali med 3 in 9. Edina razlika je, da sCKC ustvari več nepopolnih dekompozicij, ki jih je glede na vse zaznane ME okoli 20 %. Izhodiščna zahteva pri razvoju sCKC je bila, da deluje realnočasovno. Zato smo z analitičnimi izračuni časovne zahtevnosti in izmerjenimi časi posameznih delov algoritma sCKC pokazali, da je sCKC ob pravilni izbiri števila vzorcev v posodobitvi bistveno hitrejša od CKC, vendar na žalost še ne izpolnjuje pogojev za realnočasovno obdelavo.
Ključne besede: razcep sestavljenih signalov, kompenzacija konvolucijskih jeder, iterativno računanje matričnih inverzov, Sherman-Morrisonova formula, površinski elektromiogrami
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 1590; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (6,41 MB)

4.
SPREMLJANJE IN NADZOR UPORABE MOBILNEGA TELEFONA NA DALJAVO
Grega Cehner, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu naslavljamo varnost in nadzor mobilne telefonije in podajamo pregled slabosti obstoječih rešitev. V nadaljevanju opišemo zasnovo lastne aplikacije za spremljanje klicev na mobilni platformi Android. Aplikacija nima uporabniškega vmesnika in teče v ozadju. Zbira podatke o dohodnih in odhodnih klicih in jih, po končanem klicu, zabeleži v lokalno podatkovno bazo. Preveri tudi vsako na novo prejeto kratko sporočilo SMS ter, če le to vsebuje vnaprej določeno kodo, vrne SMS z izvlečkom zbranih podatkov o klicih. Ob vzpostavljeni brezžični povezavi s svetovnim spletom prenese aplikacija podatke o klicih iz lokalne podatkovne baze na spletni strežnik. Izdelali smo tudi spletno aplikacijo, s pomočjo katere lahko pregledujemo podatke, shranjene na spletnem strežniku.
Ključne besede: Android, mobilni operacijski sistem, mobilna telefonija, sistemska programska oprema, strežnik-odjemalec, varovanje in nadzor.
Objavljeno: 14.03.2011; Ogledov: 2767; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
KRMILJENJE HELIKOPTERJA S ŠTIRIMI POGONSKIMI OSMI S POMOČJO ODPRTOKODNE PLATFORME ARDUINO
Lovro Hartman, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisan razvoj helikopterja s štirimi pogonskimi osmi in programska zasnova kontrolnega dela, ki služi za upravljanje plovila. Prototip plovila zajema strojne komponente pogonskega sklopa, konstrukcijo plovila in elektronske komponente kontrolnega dela, kamor sodijo senzorji in vhodno/izhodna plošča Arduino Mega. Razviti moduli in sistem za upravljanje plovila so implementirani v programskem jeziku Wiring z uporabo razvojnega okolja Arduino. Sistem vodenja plovila je nadgrajen s krmilnikom PID, ki skrbi za stabilizacijo plovila okoli prostorskih osi, in sistemom za samodejno izravnavo, kjer informacijo o naklonu plovila ocenjujemo z uporabo Kalmanovega fifiltra.
Ključne besede: Arduino, helikopter, ledbdeča plovila, krmilnik PID, senzorji, mikrokrmilniki
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2126; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (6,54 MB)

6.
BREZŽIČNA KOMUNIKACIJA SENZORSKIH NAPRAV S HIŠNIM STREŽNIKOM iGORENJE
Matej Mašat, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu opisujemo razvoj modula, ki omogoča komunikacijo med hišnim strežnikom iGorenje in poljubno senzorsko napravo. Komunikacijski modul temelji na mikrokrmilniku PIC in omogoča pošiljanje ter prejemanje podatkov in kontrolnih sekvenc senzorske naprave preko brezžičnega modula ConnectOne. Najprej predstavimo programsko opremo in orodja, ki smo jih uporabili za razvoj in testiranje komunikacijskega modula. Podrobneje opišemo zasnovo komunikacijskega modula, ter programsko opremo njegovega mikrokrmilnika PIC. V nadaljevanju podamo analizo komunikacijskega protokola s hišnim strežnikom iGorenje ter analizo meritev kvalitete signala za brezžično komunikacijo v testnem stanovanju. V realističnih testnih razmerah je naš modul dosegel hitrosti prenosa do 2,67 Mb/s. Diplomsko delo sklenemo z diskusijo o nadaljnjih možnih izboljšavah predstavljenega komunikacijskega modula.
Ključne besede: Brezžična komunikacija, brezžično omrežje, senzorske naprave, iGorenje, hišne naprave, hišni strežnik, mikrokrmilnik PIC, vodilo UART
Objavljeno: 22.07.2011; Ogledov: 1855; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
ELEKTROENCEFALOGRAM IN NIZKOCENOVNI VMESNIKI MOŽGANI-STROJ
Dejan Volk, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu naslavljamo vmesnike človek – stroj in z njimi povezan zajem elektroencefalogramov (EEG). Proučimo možnosti nizkocenovne izvedbe vezij za zajem signalov EEG in glavne paradigme, na katerih temelji komunikacija možgani –računalnik, predvsem potencial P 300 in ritem Mu. V drugem sklopu diplomskega dela predstavimo odprtokodno programsko platformo BCI 2000 in nizkocenovno vezje za zajem signalov EEG ModularEEG. Podrobno opišemo njune slabosti in zasnovo izpeljanih izboljšav. Sledi analiza primernosti platforme BCI 2000 in vezja ModularEEG za namene vmesnikov človek – stroj, kjer ocenimo, da je zaradi številnih konstrukcijskih slabosti vezje ModularEEG manj primerno za zajem signalov EEG; podamo tudi smernice za njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: vmesniki človek – stroj, elektroencefalogram, EEG, možgani, analiza signalov, Modular EEG, BCI 2000
Objavljeno: 25.08.2011; Ogledov: 1590; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
PAMETNI BRSKALNIK ZA OS WINDOWS PHONE 7: RESTAVRACIJE V BLIŽINI
Andrej Šlegl, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes je na spletu na voljo iz dneva v dan več informacij, iskanje kvalitetnih virov informacij oziroma virov specifičnih, lokacijsko-odvisnih informacij pa je vedno bolj oteženo. Takšen primer je tudi iskanje restavracij s študentsko prehrano, ki je navadno vezano na neposredno bližino trenutne pozicije uporabnika. V diplomski nalogi smo izdelali mobilno aplikacijo za platformo Windows Phone 7, ki poišče bližnje restavracije in ponuja podrobnejše informacije glede cene obrokov, odpiralnega časa, telefonske številke, itd. Aplikacija ima napredno navigacijo, ki uporabniku prikaže najbolj optimalno pot do izbrane restavracije ter realnočasovno posodablja pozicijo in orientacijo na zemljevidu, kar pripomore k boljši orientaciji uporabnika in hitrejši poti do cilja.
Ključne besede: pametni brskalnik, navigacija, lokacijsko odvisne storitve, OS Windows Phone 7, mobilno računalništvo, sistemska programska oprema
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1737; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

9.
INFORMACIJSKA TOČKA Z VEČDOTIČNIM ZASLONOM V OS WINDOWS 7
Jernej Kavka, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V današnjih časih, kjer se tehnologija in okolje hitro razvija, je težko slediti spremembam okoli nas. Nakupovalni centri so vedno večji, konference imajo vedno večjo udeležbo in študentje na fakultetah so vedno bolj zmedeni v poplavi podatkov. Tudi iskanje kabinetov profesorjev in asistentov ni vedno najlažje opravilo. Čeprav je mobilni dostop do spletnih informacij v porastu, so stacionarno postavljene interaktivne informacijske točke dobrodošla pomoč obiskovalcem javnih prostorov. V diplomski nalogi smo izdelali interaktivno informacijsko točko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki omogoča hiter in intuitiven dostop do ključnih prostorskih informacij. Aplikacija teče v okolju OS Windows 7 in na programski platformi Microsoft Surface, podpira pa večprstno upravljanje večdotičnega zaslona in s tem omogoči enostavno in hitro pregledovanje tlorisa objektov fakultete (povečevanje, premikanje itd.) in iskanje prostorov (predavalnic, menze, kabinetov, itd.). Ob iskanju se izpišejo še osnovne informacije o iskanem oz. najdenem objektu.
Ključne besede: informacijska točka, večdotičnost, interaktivni tloris, Windows 7, platforma Microsoft, XML
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 989; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
IZDVAJANJE POZICIJE OČESNEGA ZRKLA S POMOČJO SPLETNE KAMERE
Gregor Spagnolo, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje dva postopeka za zaznavanje pozicije očesnega zrkla na digitalnih slikah in obširno analizo rezultatov. Najprej je predstavljen postopek za zaznavanje obraza in oči, nato pa sta podrobneje opisana algoritma Houghove transformacije in radialne simetrije. Večji poudarek je na radialni simetriji, saj smo algoritem implementirali sami s pomočjo odprtokodne knjižnice Emgu.CV in okolja .NET. Zaradi natančnejše analize smo oba postopka ovrednotili na dveh različnih zbirkah slik. Prva vsebuje slike z nizko ločljivostjo 384 x 286 pikslov, ki so po kvaliteti podobne slikam s povprečne spletne kamere, druga pa vsebuje slike z višjo ločljivostjo 512 x 768 pikslov. Rezultati kažejo, da sta oba predstavljena postopka primerna za izdvajanje pozicije zrkla v realnem času, pri čemer je povprečna napaka zaznave približno 5 % razdalje med zunanjima kotičkoma očes.
Ključne besede: Računalniški vid, detektor obraza, detektor oči, algoritem radialne simetrije, Houghova transformacija, kaskada Viola-Jones, odstranjevanje odseva, Emgu.CV
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1436; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici