1. Uporabniški vmesnik in krmilni sistem 3-osne učne laboratorijske rotacijske mizeLara Borovnik, 2020, diplomsko delo Opis: Delo predstavlja načrtovanje in izvedbo krmilnega sistema za vodenje 3-osne rotacijske mize z DSP krmilnikom. Krmilni sistem omogoča vodenje rotacijske mize v sklepnih in kartezičnih koordinatah z možnostjo parametriziranja začetne in končne orientacije, pospeška ter hitrosti. V delu je predstavljen algoritem generiranja sklepnih referenčnih trajektorij z linearno interpolacijo v prostoru sklepnih koordinat ter s sferično linearno interpolacijo (SLERP) v kartezičnem orientacijskem prostoru. Za upravljanje s krmilnim sistemom na DSP krmilniku je nastal pripadajoč uporabniški vmesnik, ki je bil zgrajen v programu LABView. Preko uporabniškega vmesnika se lahko nastavljajo parametri krmilnega sistema. Za potrebe testiranja delovanja krmilnega sistema je nastal virtualni dinamični model 3-osne rotacijske mize v programu Simulink, prikazani pa so tudi rezultati testiranja. Ključne besede: 3- osna rotacijska miza, uporabniški vmesnik, krmilni sistem, Matlab/Simulink, LabVIEW Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 13
Celotno besedilo (8,03 MB) |
2. 9. letna konferenca mehatronike 20202020 Opis: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) edini v Sloveniji izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos predstavili na konferenci (organizirani v dveh delih 20. 2. 2020 in 24. 6. 2020) skupaj 52 projektov, od tega 17 projektov študenti visokošolsko strokovnega programa, 23 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 12 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so razvidne osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi in zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike! Ključne besede: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 6
Povezava na datoteko |
3. Identifikacija okroglic, označenih z 2D-matričnimi kodami, z uporabo strojnega vidaNiko Turšič, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena idejna zasnova sistema za identifikacijo aluminijastih okroglic z uporabo 2D-matričnih kod, s katerimi bi te označevali za boljšo sledljivost materiala. Tako označene okroglice bi nato pregledovali s pametnimi kamerami pred obdelavo v proizvodni celici (v tem primeru stiskalni liniji). Predstavljeni so rezultati testiranja kamer različnih proizvajalcev in oblika ustrezne matrične kode z ozirom na potrebne informacije in sposobnosti gravirne naprave. Poleg teoretičnega opisa sistema je podan še CAD-model hipotetične proizvodne linije. S tem sistemom je izključena možnost človeške napake pri zalaganju linije z vhodnim materialom in s tem uporaba napačnega materiala v proizvodnji. Ključne besede: Okroglica, 2D-matrična koda, pametna kamera, identifikacija, idejna
zasnova, strojni vid Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. Izdelava robotske aplikacije za točenje s prepoznavanjem gestVid Černec, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga prikazuje povezavo senzorja gibanja, računalnika in kolaborativnega robota UR3. Diplomsko delo zajema nastanek aplikacije, ki od uporabnika zahteva, da pokaže gib roke oz. gesto, ki v našem primeru nadomesti klasično vhodno napravo. Pri prepoznavanju premikov rok uporabnika se uporablja senzor Microsoft Kinect. V kolikor se prebrana gesta najde v naboru shranjenih, se podatki pošljejo naprej. To pomeni, da sledi posredovanje informacij računalniku, ki deluje kakor vmesnik med senzorjem in aktuatorjem. Ob uspešni prepoznavi podatki gredo naprej do kolaborativnega robota. Le-ta se v odvisnosti od prejete geste ustrezno odzove. Ključne besede: Aplikacija, kinect, URL3 robot, uporabniški vmesnik Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Dinamično obnašanje elektromagnetno krmiljenih hidravličnih ventilovNino Rojc, 2020, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo se osredotočili na problematiko, ki se pojavi ob preklopu ventilov. Gre namreč za različno dinamično obnašanje ventilov zaradi razlik v konstrukcijski izvedbi. Testirali, ugotavljali in primerjali smo razlike med hidravličnimi potnimi ventili, bolj specifično, med hidravličnim potnim ventilom z vzdolžno pomičnim drsnikom in hidravličnim potnim ventilom s sedežnim zapiralom. Za namene testiranja je bilo zgrajeno preskuševališče, kjer smo merili hidravlične veličine in glede na pridobljene podatke sklepali o razlikah v dinamiki ventilov. Ključne besede: hidravlični sistem, dinamika elektromagnetnih ventilov, potni ventili, razlike ventilov Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 66; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,98 MB) |
6. Posluževanje stroja za globoko vrtanje ojnic z robotom ABB IRB 6620Primož Jelenko, 2020, diplomsko delo Opis: Dandanes je v panogi avtomobilske industrije zaradi velike konkurenčnosti med podjetji potrebna visoka stopnja avtomatizacije izdelave komponent za le-to. Tukaj tako nastopijo avtomatizirane linije z raznimi posebno zasnovanimi CNC obdelovalnimi stroji, katerih se zaradi velike obremenitve in hitrosti izdelave poslužujejo industrijski roboti, zajeti znotraj robotske celice.
Tako bomo v tem diplomskem delu predstavili sestavo in delovanje posluževanja CNC obdelovalnega stroja za globoko vrtanje ojnic tovornjakov s pomočjo industrijskega robota. Predstavili bomo industrijskega robota in njegov krmilnik ter programsko okolje za programiranje, CNC obdelovalni stroj in celotno celico, komunikacijo, programiranje in varnostno konfiguracijo robota. Poudarek bo namenjen programiranju samega robota. Ključne besede: avtomatizacija, robot ABB, celica, PLK, ojnica, vrtanje Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 50; Prenosov: 10
Celotno besedilo (4,80 MB) |
7. Primerjava programiranja ABB robota s programskim orodjem RobotStudio in RoboDKUroš Kolenc, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno programsko orodje RoboDK, ki je namenjeno »offline« programiranju in izdelavi simulacije robotov različnih proizvajalcev. Predstavljene so njegove funkcije in princip izdelave programa, katerega glavni gradnik je industrijski robot ABB IRB 1200. Predstavljeno je tudi povezovanje med programskim orodjem RoboDK in robotom, prenos in izvajanje programa na robotu. Za primerjavo je izdelan tudi robotski program v namenskem programskem orodju RobotStudio, ki je namenjen robotom ABB. Podane so primerjave nalaganja programa na robota, kreiranja digitalnih signalov in orodij. Na koncu diplomskega dela je predstavljena cenovna primerjava obeh programskih paketov. Ključne besede: RoboDK, RobotStudio, programiranje, simulacija, ABB IRB 1200 Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 66; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,94 MB) |
8. PALETIRANJE IN PREIZKUŠANJE ZLEPNEGA SPOJA NA UMS2Ivan Verboten Mastnak, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena dodelava obstoječega montažnega stroja UMS2, ki je produkt podjetja Vivapen d. o. o. Gre za napravo, ki preizkuša zlepni spoj med notranjo in zunanjo pušo ustnikov ter njihovo nadaljnjo manipulacijo v namenske zalogovnike. Opisana sta mehanski in električno-pnevmatski postopek načrtovanja stroja od ideje do končnega izdelka z vsemi pripadajočimi zahtevami in omejitvami. Diplomsko delo zajema modeliranje v SolidWorks-u, projektiranje električnih in pnevmatskih načrtov ter pisanje programa krmilnika v programskem okolju CyPro v povezavi z linijskim servo pogonom SMC. Na podlagi uspešno opravljene analize dobrih kosov, ki so produkt tega diplomskega dela, se je stroj aktivno vključil v proizvodnjo. Ključne besede: strojegradnja, EPLAN, CyPro, ACT Controller Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 54; Prenosov: 7
Celotno besedilo (9,68 MB) |
9. Določanje lege objektov s strojnim vidom za robotsko manipulacijo v namenski aplikacijiŽan Rotovnik, 2020, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je s pomočjo industrijske kamere najprej določiti orientacijo in nato pozicijo določenega objekta ter ta podatka uporabiti v aplikaciji z dvema kolaborativnima robotoma. Prednost kolaborativnih robotov je v tem, da omogočajo sodelovanje s človekom in je zato njihova uporaba v industriji v porastu. V kombinaciji s strojnim vidom oziroma z industrijsko kamero je sistem mogoče nadgraditi na precej visoko stopnjo avtonomnosti, kar pa je želja in cilj večine uspešnih podjetij v svetu. V diplomski nalogi je predstavljeno programiranje robotov in industrijske kamere, povezava in vzpostavitev komunikacije med komponentami ter simulacija sistema v računalniškem programu. Ključne besede: robotizacija, kolaborativni robot, strojni vid Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 57; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,78 MB) |
10. Načrtovanje in izpeljava posluževanja upogibnega stroja z robotomJernej Kolar, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj programa za posluževanje upogibnega stroja s pomočjo robota, in sicer vse od načrta, 3D modela, izdelave programa v virtualnem svetu in na koncu tudi do preizkusa programa v robotski celici. Delo opisuje robotsko celico z vsemi sestavnimi elementi, s katerimi se obdelovanec sreča med postopkom upogibanja. Namen dela je spoznati avtomatizacijo postopka upogibanja, njene prednosti in slabosti ter v katerem primeru je tak način sploh ekonomsko upravičen. Poleg tega je namen spoznati, kako se spopadamo z varnostjo v bližini robota, torej vzrok zaprtja robota v celico ter programske omejitve delovanja robota, ko celica ni zaprta in je v bližini robota človek. Program je napisan v programu Simul easy, pred tem pa je model izrisan v Solidworksu in pretvorjen v Darf sight-u. Ključne besede: Upogibanje, avtomatizacija, robotska celica, Fanuc Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 64; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,18 MB) |