Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je prikazana uporaba energije vodika kot goriva za tehnologijo sistemov trdno oksidnih gorivnih celic (SOFC). Obravnavan je proces pridobivanja vodika po reakcijah parnega reformiranja etanola v napravi reformer. Izvedena je implementacija kemijskih reakcij z uporabo programskega vmesnika AVL User Coding Interface (AUCI). Izdelan kinetični model je uporabljen v komponenti katalitični pretvornik za 1D model reformerja v programskem paketu AVL CRUISE™ M. Izvedena je simulacija modela reformerja, kjer so opazovani vplivi temperature in razmerja pare proti etanolu (razmerje S/E) na proces parnega reformiranja etanola. Iz rezultatov je razvidno, da ima največji vpliv na nastanek najvišje koncentracije vodika povišana temperatura ter nižje razmerje S/E, kar velja za najboljše termodinamične pogoje procesa parnega reformiranja etanola. Model reformerja je validiran, pri čemer se rezultati simulacije dobro ujemajo z referenčnimi podatki. Izdelan model reformerja je uporabljen v študiji delovanja 1D modela sistema SOFC, pri čemer je reformer integriran v prenosniku toplote na vstopu v anodno stran sklada SOFC. Izdelan model sistema SOFC na gorivo etanol deluje stabilno ter prikazuje realno stanje obnašanja sistema. Uporabnost računalniških simulacij v procesu razvoja tehnologije kot je SOFC, je dodatno prikazana s primerjavo delovanja sistema SOFC na gorivo metan, etanol, metanol in amonijak, pri čemer je možno izbirati ukrepe optimizacije in možne korake izboljšanja delovanja sistemov.
Ključne besede: vodikovo gospodarstvo, parno reformiranje etanola, sistem trdno oksidnih gorivnih celic, modeliranje, računalniška simulacija
Objavljeno v DKUM: 27.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,61 MB)

Opis: V tem magistrskem delu smo se osredotočili na študij in modeliranje visokotemperaturnega Fischer-Tropschevega procesa, s poudarkom na razumevanju procesnih pogojev, vloge katalizatorjev in mehanizmov kemijske reakcije. Fischer-Tropscheva sinteza je kemijski postopek za pretvorbo sinteznega plina, mešanice ogljikovega monoksida in vodika, v ogljikovodike. Osrednji del dela je bil razvoj kinetičnega modela in njegova implementacija v programih Aspen Plus in CRUISETM M. Glavni cilj študije je bil raziskati in primerjati izhodne rezultate obeh programov, opazovati vpliv parametrov, kot so temperatura, sestava vtoka in tlak, na presnovo reaktantov in proizvodnjo produktov, ter proučiti vpliv diskretizacije v programu CRUISETM M. Rezultati analize kažejo razlike v izračunanih vrednostih med obema programoma. V programu Aspen Plus smo opazili večjo presnovo reaktantov oziroma večji masni pretok nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov. V obeh simulacijah smo med produkti opazili največji masni delež pentana. V nadaljevanju smo se posvetili primerjavi rezultatov z literaturo, s posebnim poudarkom na analizi parametra α (verjetnost rasti verige), ki vpliva na distribucijo ogljikovodikov na izhodu iz reaktorja. V študiji smo preučevali tudi vpliv različnih faktorjev, kot so temperatura, sestava vtoka in tlak na rezultate reakcije Fischer-Tropscheve sinteze. Rezultati kažejo, da temperatura, sestava vtoka in tlak občutno vplivajo na selektivnost in količino produktov. Študija predstavlja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju Fischer-Tropschevega procesa, saj ponuja podrobno analizo vpliva različnih parametrov na reakcijski sistem. Poleg tega kinetični model, implementiran v dveh različnih programskih okoljih, predstavlja koristno orodje za nadaljnje študije in optimizacijo procesa Fischer-Tropsch.
Ključne besede: Fischer-Tropscheva sinteza, CRUISE TM M, Aspen Plus, sintezni plin, bencin, dizelsko gorivo
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 67
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli pokazati, ali obstaja možnost uporabe visoko–temperaturne toplotne črpalke z namenom izrabe odpadne toplote v postrojenju Leka, d. d., Proizvodnja Lendava. Najpomembnejša parametra, potrebna za to raziskavo, sta vstopna in izstopna temperatura iz visoko–temperaturne toplotne črpalke in delovna snov. V tem primeru je vstopna temperatura visoko–temperaturne toplotne črpalke 60 °C, izstopna temperatura pa 120 °C. Te temperature tudi predstavljajo temperature izhlapevanja in kondenzacije, kar je pomembno za izbiro delovne snovi. Na podlagi preračuna je prikazana analiza faktorja ogrevanja in ekonomske upravičenosti za različne delovne snovi. Najprimernejša se je izkazala delovna snov R1234ze(Z) z faktorom ogrevanja 4,06 in povračilno dobo 55 let.
Ključne besede: visoko-temperaturna toplotna črpalka, odpadna toplota, delovna snov, industrijsko postrojenje, faktor ogrevanja
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 886; Prenosov: 75
Celotno besedilo (3,72 MB)

Opis: Ena izmed glavnih težav osebnega dizelskega vozila so emisije in prav na tem področju se v bližnji prihodnosti obetajo morebitne spremembe. Zaradi visokih stroškov razvoja novih sistemov je sprva smiselno preveriti možnost zmanjšanja emisij zgolj s kontrolno enoto motorja. Tako je glavna ideja magistrskega dela prikaz izboljšanja izpusta emisij NOx pri hladnem zagonu, kjer je pretvorba emisij zaradi nizke temperature katalizatorja najslabša. Prikazano je, da lahko z zamikom vbrizga in vbrizganjem ogljikovodikov pred katalizator zmanjšamo izpust NOx pri hladnem zagonu z zgolj nekoliko povišano porabo goriva.
Ključne besede: EGR, emisije, SCR, UREA, NEDC, NOx
Objavljeno v DKUM: 31.03.2016; Ogledov: 1094; Prenosov: 166
Celotno besedilo (3,38 MB)