| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1652
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Eksperimentalna analiza osamljenega krila v zračnem toku
Simon Rotovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko obtekanja osamljenega krila v zračnem toku. Pri eksperimentalni analizi smo uporabili vetrovnik, kjer smo izvedli meritve statičnega tlaka na površini osamljenega krila pri različnih napadnih kotih. Iz izmerjenih podatkov smo določili sili upora in vzgona, pri čemer nas je zanimala odvisnost koeficienta vzgona in upora od napadnega kota. Izmerjene in izračunane vrednosti smo predstavili v izrisanih grafih, jih komentirali in jih med seboj primerjali.
Ključne besede: aksialni ventilator, osamljeno krilo, vetrovnik, eksperimentalna analiza, obtekanje, napadni kot
Objavljeno: 12.11.2013; Ogledov: 737; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

92.
Napoved karakteristik vetrne turbine
Gregor Črešnik, 2013, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je skrb za čisto okolje bistvenega pomena večine držav razvitega sveta. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo tudi obnovljivi viri energije, kamor sodijo lesna biomasa, vodna energija, sonce in veter. Sam sem se osredotočil na vetrno energijo-kinetično energijo vetra, ki jo s vetrnimi turbinami pretvarjamo v mehansko energijo in nadalje s vetrnimi elektrarnami v električno energijo. S programskim paketom Ansys CFX 14.5 sem napravil simulacijo poenostavljene vetrne turbine s horizontalno osjo pri različnih hitrostih vetra. Simulacijo sem napravil pri dveh različnih vrtilnih frekvencah, zanimal me je navor, moč in izkoristek cp. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da prihaja pri različnih hitrostih vetra in pri različnih vrtilnih frekvencah do različnih rezultatov in da moč s hitrostjo narašča.
Ključne besede: obnovljivi viri, energija, veter, turbina, moč, navor, izkoristek, hitrost, numerična simulacija
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1031; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

93.
ODLOČITVENI MODEL NAJUSTREZNEJŠIH PARAMETROV IZDELAVE LESNIH SEKANCEV
Mitja Krajnc, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z uporabo naprednih tehnologij pri delovanju kotlov na lesno biomaso pridobiva lesno gorivo vse večji pomen. Izdelava kvalitetnega lesnega goriva zahteva veliko znanja in izkušenj, povezana pa je z večjim številom vplivnih parametrov. Uvrstimo jih lahko v tri kategorije, in sicer materialne, konstrukcijske in tehnološke. Materialne se nanašajo na lesno biomaso, tehnološke in konstrukcijske pa na sekalnik. Na materialne parametre imamo omejen vpliv, saj v sekance običajno predelamo surovino, ki je trenutno na voljo. Lahko pa izboljšujemo proces proizvodnje z izbiro ustreznih vrednosti konstrukcijskih in tehnoloških parametrov. Na osnovi monitoringa dimnih plinov in analize pepela smo določili najprimernejše lastnosti lesnih sekancev, ki zagotavljajo najvišji termični izkoristek. Izvajali smo ga na kotlu, moči 3.500 kW, v kotlovnici Lenart. Ugotovili smo, da so za večje sisteme primernejši sekanci večjega velikostnega razreda pri mehkem lesu, ter manjšega velikostnega razreda pri trdem lesu. Lesni sekanci naj vsebujejo čim manj prahu ter imajo čim bolj enakomerno velikostno strukturo. V okviru raziskovalnega dela smo izdelali računalniški model velikega bobnastega sekalnika, ki smo ga uporabljali pri praktični izdelavi lesnih sekancev. S pomočjo kinematične analize smo simulirali možne spremembe vplivnih parametrov in ocenili teoretično dolžino lesnih sekancev. Izbrali smo vplivne parametre, ki v največji meri vplivajo na kvaliteto sekancev, določili njihove vrednosti in raziskali njihov medsebojni vpliv. V okviru eksperimentalnega dela doktorske disertacije smo proizvajali lesne sekance želenih lastnosti in jih primerjali z rezultati računalniške simulacije. Ugotovili smo odstopanja in pojasnili vzroke za njihov nastanek. S pomočjo rezultatov praktičnih testiranj smo izdelali odločitveni model, ki na podlagi danih lastnosti vhodne surovine in želenih lastnosti lesnih sekancev predlaga najprimernejše vrednosti konstrukcijskih in tehnoloških parametrov. Odločitveni model smo vgradili v spletno aplikacijo, ki smo jo poimenovali Bober.
Ključne besede: Biomasa, lesni sekanci, bobnasti sekalnik, vplivni parametri, odločitveni model
Objavljeno: 04.02.2014; Ogledov: 1289; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (8,85 MB)

94.
Pilotna naprava za pirolizo polietena
Jure Aleksejev, 2014, diplomsko delo

Opis: Danes se količina nerazgradljivih odpadkov iz umetnih polimerov meri v milijonih ton, kar predstavlja veliko obremenitev okolja in tudi izgubo pomembnega energenta. Energetska izraba odpadnih polimerov je možna in se izvaja, vendar zaradi njihove kemijske sestave zahteva posebne naprave. S pirolizo lahko polimere predelamo v proizvode, ki omogočajo enostavnejšo energetsko izrabo. Pričujoče delo opisuje gradnjo pilotne naprave za pirolizo polietena in eksperimentalni preizkus njene energetske učinkovitosti. Z napravo lahko predelamo polieten v mešanico plinastih in tekočih ogljikovodikov, pri čemer je energija, ki jo za to potrošimo manjša, kot pa energija, ki bi jo pridobili s sežigom nastalih ogljikovodikov.
Ključne besede: piroliza, polieten, učinkovitost
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 940; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

95.
Primerjava SPTE sistemov za termično izrabo biomase v hotelskem kompleksu
Janez Jelen, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjem obdobju se vedno bolj uveljavljajo obnovljivi viri energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. V magistrskem delu obravnavamo priznani hotelski kompleks na slovenski obali, kjer za ogrevanje in pripravo sanitarne vode trenutno izkoriščajo ekstra lahko kurilno olje (ELKO). Glede na visoke stroške nakupa ELKO, smo primerjali ekonomiko treh postrojenj za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na lesno biomaso z ekonomiko kotla na ELKO. V primeru SPTE postrojenj iz primarnega goriva, tj. lesne biomase, pridobivamo toploto in električno energijo. V našem primeru vso toploto porabimo v hotelskem kompleksu, medtem ko vso pridobljeno električno energijo prodamo preko organizatorja trga z električno energijo – Borzen. Potrebne podatke o posameznih SPTE postrojenjih smo pridobili od proizvajalcev oziroma dobaviteljev te opreme. Tako smo obravnavali SPTE postrojenje s Stirling motorji, SPTE postrojenje s plinskimi motorji in SPTE postrojenje s plinsko turbino. Kot najbolj ekonomično in dobičkonosno se je izkazalo SPTE postrojenje s Stirling motorji, saj sta investicija in vzdrževanje takšnega postrojenja najnižja. Drugo najbolj ekonomično je SPTE postrojenje s plinskimi motorji, najmanj pa SPTE s plinsko turbino.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, Soproizvodnja toplote in električne energije, Lesna biomasa
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1312; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

96.
Analiza in optimizacija zajema CO2 v termoelektrarni na premogov prah
Mitja Križnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Na osnovi okoljske problematike, ki danes predstavlja enega izmed največjih globalnih izzivov, so v magistrskem delu predstavljene tehnologije zajemanja ogljikovega dioksida iz procesa pridobivanja električne energije v termoelektrarni na premogov prah. Glede na različne možne načine prigraditve sistema za zajem CO2 v osnovni krožni proces, se bo ugotavljal vpliv na končni izkoristek celotne termoelektrarne. Največji poudarek je na sistemu zajemanja CO2 po zgorevanju. Predstavljen je realni model zajemanja CO2, vračanje pare v kotel na ponovno pregrevanje, turbinski odvzemi pare za regenerativno gretje napajalne vode in vpliv tega na termični izkoristek termoelektrarne. Vse skupaj je računsko predstavljeno na osnovi realnih podatkov ene izmed termoelektrarn. Glede na definirano energetsko učinkovitost sistema za zajemanje in njegove izboljšave ter vpliv na termični izkoristek termoelektrarne je podana tudi ocena ekonomske upravičenosti integracije tovrstnih sistemov.
Ključne besede: emisije CO2, termoelektrarna na fosilna goriva, zajemanje CO2 iz dimnih plinov, termični izkoristek.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 934; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

97.
Solarni kolektor za ogrevanje sanitarne vode
Aleks Hedl, 2015, diplomsko delo

Opis: Poglavitna tema diplomskega dela je izdelava solarnega kolektorja, izvedba meritev in na koncu razlaga dobljenih rezultatov. V diplomskem delu so najprej opisane teoretične osnove, predvsem ploščatih solarnih kolektorjev oz. sistemov s ploščatimi solarnimi kolektorji. V nadaljevanju je opisano načrtovanje in izdelava kolektorja glede na izbrane materiale. Ko je bil kolektor narejen, smo postavili merilno progo in nato izvedli meritve. Vse tri meritve smo podrobno opisali in jih grafično prikazali. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in jih tudi razložili. Na koncu diplomskega dela poskušamo ugotoviti, ali je izdelava in uporaba takšnega kolektorja smiselna.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, izkoristek, kolektor, sončno obsevanje, temperatura
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 643; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

98.
Vpliv biodizla na zgorevanje in emisijske značilke dizelskih motorjev
Aleš Hribernik, Breda Kegl, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Rezultati raziskav vpliva biodizla in njegovih mešanic z gorivom D2 na delovanje dizelskih motorjev so si pogosto nasprotujoči. Medtem ko velja glede emisij splošna ugotovitev o zmanjšanju koncentracije saj ter zvečanju NOx, pa so si ugotovitve o emisijah nezgorelih oglikovodikov in CO pogosto nasprotujoče. Tudi poročanje o zmanjšanju emisij NOx ni redko. Vzrok za tako različne ugotovitve tiči najverjetneje v različnih razmerah raziskovanja, motorjih z različno obliko zgorevalnega prostora, različnih sistemih za vbrizg goriva in podobno. Da bi analizirali mogoče vplive, smo opravili raziskave na dveh različnih dizelskih motorjih. Izmerili smo obratovalne in emisijske značilke pri delovanju z biodizlom in gorivom D2 ter posneli indikatorske diagrame, s katerimi smo lahko analizirali potek zgorevanja. Rezultati so pokazali, da ugotovitev o vplivu biodizla na potek zgorevanja in emisijske značilke ne smemo posploševati, saj se za oba obravnavana motorja pomembno razlikujejo.
Ključne besede: bio-goriva, zgorevanje, dizelski motorji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 378; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

99.
Vpliv biodizla na vbrizgavanje goriva, zgorevanje, nastanek emisij in značilnice dizelskega motorja z neposrednim vbrizgom
Aleš Hribernik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Da bi raziskali, kaksen je vpliv biodizla na značilnice zgorevanja in emisije dizelskega motorja, smo opravili primerjalno študijo. Kot pogonsko gorivo dizelskega motorja z neposrednim vbrizgom goriva smo v enakih delovnih razmerah uporabili gorivo D2 in čisti biodizel. Pri tem smo merili osnovne delovne parametre motorja in emisije škodljivih snovi. Prav tako smo posneli potek tlaka v valju motorja in z enodelnim modelom zgorevanja določili potek sprostitve toplote med zgorevanjem. Po poteku sprostitve toplote smo ocenili osnovne makroparametre zgorevanja. Ločeno smo analizirali tudi delovanje sistema za vbrizgavanje goriva. V ta namen smo na preizkuševalisču za visokotlačne tlačilke izmerili potek tlaka v visokotlačni cevi in giba igle vbrizgalne šobe ter količino vbrizganega goriva. Tako smo lahko izračunali karakteristiko vbrizgavanja in ocenili osnovne makroparametre vbrizgavanja in jih analizirali v različnih delovnih razmerah.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 769; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

100.
Analiza visokotlačnega in nizkotlačnega vračanja izpušnih plinov v tlačno polnjenem dizelskem motorju
Aleš Hribernik, Gorazd Bombek, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Vračanje izpušnih plinov je učinkovita metoda za zmanjšanje emisije dušikovih oksidov (NOx). Dva različna postopka vračanja izpušnih plinov se lahko uporabita za tlačno polnjene dizelske motorje. Pri nizkotlačnem postopku vodimo del izpusnih plinov, ki iztekajo iz turbine, na polnilno stran motorja,kjer se pomešajo s svežim zrakom. Alternativna pot je visokotlačni postopek. Pri tem postopku odvzemamo del izpušnih plinov že pred turbino in jih pri nadtlaku tlačimo v polnilni zbiralnik za kompresorjem. Z enorazsežno metodo smo simulirali tokovne in termodinamične procese v štirivaljnem motorju z vračanjem izpušnih plinov po obeh postopkih. Raziskali smo možnost doseganja želene stopnje vračanja z obema postopkoma in njun vpliv na obratovalne karakteristike motorja in turbokompresorja. Rezultati so prikazani v prispevku.
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 401; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici