| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČILNICA V NARAVI NA OBMOČJU TURNIŠČA – EKOREMEDIACIJE
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Učilnica v naravi je pomembna oblika poučevanja v današnjih šolah. Učenci in dijaki tako z lastnim delom v naravi na praktičnih primerih spoznavajo pojave in procese. V diplomskem delu je predstavljeno območje, kjer se lahko izvede učilnica v naravi. To je območje Turnišča pri Ptuju. Predstavila sem naravnogeografske značilnosti območja ter izpostavila vsebine, kot so vodovje, prst in rastlinstvo. Na območju najdemo naravne ekosisteme, kot sta potok in gozd, ter umetne ekosisteme, kot so park in ribnik. V skladu z možnostmi sem izdelala primer učilnice v naravi, ki temelji na naravnih procesih za zaščito in obnovo okolja, torej na ekoremediacijah (ERM). Učilnica v naravi je primerna za zadnjo triado osnovne šole in za srednje šole. Učenci in dijaki tako z različnimi metodami preučujejo naravne in umetne elemente v naravi in si oblikujejo vrednote varovanja okolja. Diplomsko delo vsebuje opis postopkov za izvajanje terenskega dela v učilnici v naravi, kjer so prav tako izpostavljeni vodovje, prst in rastlinstvo. Glede na izbiro območja Turnišče pri Ptuju so postopki prirejeni in popravljeni tako, da je njihovo izvajanje lažje. Diploma je nastala na osnovi uporabe metodologije za učilnico v naravi. Ugotovila sem, da so vsebine iz ERM geografske vsebine, ki bi jih morali poznati pri preventivnem in kurativnem varstvu okolja. Njihovo spoznavanje je najlažje na terenu. V Sloveniji je mnogo območij, ki so s svojimi pokrajinskimi elementi primerna za le-to. Eno od takih območij je tudi Turnišče pri Ptuju.
Ključne besede: narava, ekoremediacije (ERM), geografija, terensko delo, Dravsko polje, Turnišče pri Ptuju
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2158; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (41,88 MB)

2.
OBRT V SREDNJEVEŠKEM PTUJU
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Z mostom, mitnico, pravico do sejmov, cerkveno upravo in gradom je bil Ptuj v srednjeveškem obdobju pomemben kraj na slovenskem ozemlju. V srednjem veku je bil Ptuj cvetoče mesto, kjer so se križale poti mnogih trgovcev. Zraven trgovine je bila v mestih razvita tudi obrt. V manjših mestih, kot je bil Ptuj, je ta delovala predvsem za potrebe domačega prebivalstva. Na Ptuju je bila obrt za izvoz redka; v času nastanka statuta iz leta 1376 in iz leta 1513 je v mestu delovalo več kot 30 različnih obrti. Najpomembnejši obrtniki v srednjeveškem Ptuju so bili peki in mesarji, ker so skrbeli za prehrano ljudi v mestu. Da so oboji delovali brezhibno, se je v njihovo delovanje vmešaval tudi mestni svet. Tudi čevljarji in usnjarji so bili med pomembnimi obrtniki v srednjeveškem Ptuju. Dejavnost predelava kože oziroma izdelovanje izdelkov iz usnja je imela na Ptuju ugodne možnosti za razvoj. Med številčnejšimi obrtniki v srednjem veku so še nožar, jermenar, krznar, kovač, krojač, zidar in sodar. Na Ptuju so poleg teh obrti nastopali še eden ali dva zlatarja, mizar, kositer, tkalec, sedlar, steklar, lončar, tesar, brivec, barvar, žganjar in kuhar. Kmalu so se obrtniki začeli združevati v bratovščine, ki so bile v srednjeveškem Ptuju številčne. Iz teh bratovščin so se kasneje razvili cehi. Nekateri pa so nastali samostojno. Cehi, ki so sicer začeli nastajati v 14. in 15. stoletja, so bili pogosti v kasnejših obdobjih. Na Ptuju pa so delovali čevljarski, kovaški, krojaški, lončarski, mesarski in usnjarski cehi.
Ključne besede: srednji vek, gospodarstvo, Ptuj, statut, obrt, cehi
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 2220; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici