Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 3 / 3

Sustainable All-Cellulose Biocomposites from Renewable Biomass Resources Fabricated in a Water-Based Processing System by the Vacuum-Filtration-Assisted Impregnation Method
Özkan Yapar, Petteri Piltonen, Ajra Hadela, Aleksandra Lobnik, 2024, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: all-cellulose composites, NaOH/urea/water solvent system, full dissolution of cellulose, dissolving pulp, regenerated cellulose
Objavljeno v DKUM: 16.07.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Priprava nanokompozitov za čiščenje vod : doktorska disertacija
Ajra Hadela, 2021, doktorska disertacija

Opis: Naraščajoče število prebivalstva, pojav novih onesnaževal, patogenov ter drugih toksinov po vsem svetu negativno vplivajo na kvaliteto in količino voda ter otežujejo zagotavljanje in pripravo čiste pitne vode. Napredki s področja nanotehnologij ponujajo priložnosti za izboljšanje obstoječih in tudi za razvoj novih tehnologij čiščenja vod. Nanotehnologija omogoča široke možnosti pri izboljševanju učinkovitosti konvencionalnih metod čiščenja vod z uporabo naprednih filtracijskih in adsorpcijskih nanomaterialov. Nanomateriali imajo zaradi svoje majhnosti ter velike specifične površine v primerjavi s konvencionalnimi materiali večjo adsorpcijsko kapaciteto ter večjo selektivnost do vezave različnih onesnaževal, kot so težke kovine, elementi redkih zemelj in odpadna olja, že pri nižjih koncentracijah. Z nanomateriali lahko dodamo nove funkcionalnosti, zmanjšamo problematično mašenje membran in posledično zmanjšamo potrebe po njihovem čiščenju ter podaljšamo njihovo življenjsko dobo ob zmanjšanju obratovalnih stroškov. V doktorski disertaciji so predstavljene tehnologije priprave nanomaterialov, nanokompozitov in metode imobilizacije nanomaterialov z namenom aplikacije pripravljenih nanomaterialov na področju odstranjevanja mikrobioloških in organskih onesnaževal iz modelnih vod. Nanomateriale smo pripravljali s poliolno in sol-gel sintezo ter soobarjanjem; nanokompozite pa z nanašanjem pripravljenih nanomaterialov na ali z njihovim vgrajevanjem v različne vlakno-tvorne substrate. S pomočjo elektro-oksidacijske filtracije smo razgrajevali fenol, razbarvali metilen modro barvilo in dezinficirali vodo z redukcijo bakterij E. coli in B. subtilis. Za namen elektro-oksidacijske filtracije smo oblikovali in izdelali prilagojen filtracijski modul. Kot filtracijski material smo uporabili antimikrobne in električno prevodni nanokompozit iz poliamid 6.6 tkanine in srebrovih nanožičk. Z uporabo oleofilno funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev smo uspešno adsorbirali odpadno motorno olje iz vodnega medija.
Ključne besede: nanomateriali, nanokompoziti, antimikrobnost, električna prevodnost, elektro-oksidacijska filtracija, adsorpcija olj
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1508; Prenosov: 122
Celotno besedilo (7,75 MB)

ŠTUDIJ ADSORPCIJE GALAKTOGLUKOMANANA NA POLIETILENTEREFTALAT
Ajra Hadela, 2014, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje biopolimerov iz obnovljivih virov se v zadnjem desetletju močno povečuje zaradi pomanjkanja naravnih virov energentov. Zanimiva skupina biopolimerov so hemiceluloze, ki imajo zaradi svoje strukturne raznolikosti možnost uporabe na različnih področjih. Pri proizvodnji termomehanske pulpe v papirni industriji so galaktoglukomanani prevladujoče hemiceluloze, ki se sproščajo v procesne vode. Raztopljene manane je mogoče iz vodne faze odstraniti z adsorpcijo na vlakna pulpe, s čimer se poveča trdnost proizvedenega papirja. Zato sem pri svojem delu postavila hipotezo, da se bo galaktoglukomanan vezal tudi na ostala vlakna in jim spremenil lastnosti. Namen diplomske naloge je bil adsorbirati galaktoglukomanan iz vodnih raztopin na poletilentereftalatna vlakna in jim s tem izboljšati hidrofilnost. Preizkušanja adsorpcije sem najprej opravila na polietilentereftalatnih modelnih filmih s pomočjo kremenove mikrotehtnice. Po ugotovljenem optimalnem postopku sem nato obdelala polietilentereftalatno tkanino in uspešnost adsorpcije ugotavljala z metodami določanja celotnega organskega ogljika in z infrardečo spektroskopijo. Nazadnje sem ugotavljala uspešnost povečanja hidrofilnosti obdelane tkanine z določanjem vsebnosti vlage, s tenziometrijo in s fotogoniometrijo. Rezultati so pokazali, da je bil uporabljen postopek adsorpcije galaktoglukomanana na polietilentereftalatno tkanino uspešen. S pomočjo določanja kontaktnih kotov z vodo, pa sem dokazala tudi povečanje hidrofilnosti polietilentereftalatne tkanine obdelane z galaktoglukomnanom.
Ključne besede: hemiceluloze, galaktoglukomanan, poliester, polietilentereftalat, hidrofilnost/hidrofobnost, kremenova mikrotehtnica, stični kot
Objavljeno v DKUM: 16.01.2014; Ogledov: 2370; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.

Na vrh