1. Vpliv psihoedukacijske skupine za starše otrok z motnjo avtističnega spektra in vedenjsko nespečnostjo na duševno zdravje staršev in težavno vedenje njihovih otrok : doktorska disertacijaAjda Demšar, 2024, doktorska disertacija Opis: Motnje avtističnega spektra (MAS) spadajo med razvojno-nevrološke motnje, ki se pogosto pojavljajo sočasno z drugimi stanji. Motnje spanja so pri otrocih z MAS zelo pogoste (prevalenca sega od 40 do 80 %). Med njimi je najpogostejša vedenjska nespečnost, kljub temu pa so dokazi o učinkovitosti vedenjskih intervencij za razreševanje omenjenih težav omejeni. Spanje je pomembno za kognitivno delovanje, razpoloženje, duševno zdravje in kardiovaskularno, cerebrovaskularno ter presnovno zdravje. V pričujoči doktorski disertaciji smo oblikovali in preučevali učinkovitost psihoedukativne intervencije za starše otrok z avtizmom, ki so imeli pridruženo vedenjsko nespečnost. Intervencijo smo oblikovali po principih vedenjsko-kognitivne paradigme. Predvidevali smo, da bo v okviru psihoedukacijske skupine prišlo do zmanjšanja splošnih težav s spanjem otrok z avtizmom (npr. manj nočnega prebujanja, daljšega časa spanja, krajšega časa uspavanja), kar bo pozitivno vplivalo na duševno zdravje staršev ter starševski stres in na zmanjšanje težavnega vedenja otrok z MAS. Skupno je v raziskavi sodelovalo 26 otrok z MAS in njihovih staršev, ki smo jih razdelili v intervencijsko in kontrolo skupino. Vključitveni kriteriji so bili naslednji: potrjena diagnoza MAS po MKB-10, ki jo je postavil ustrezno usposobljen strokovnjak (npr. klinični psiholog, pediater, specialist otroške in mladostniške psihiatrije); starost otroka od dveh do 11 let; težave na področju spanja so morale biti povezane z večernim uspavanjem ali s pogostim nočnim zbujanjem oziroma s kombinacijo obeh (tj. vedenjsko nespečnostjo) in so trajale vsaj tri mesece. Izključitveni kriteriji pa so bili naslednji: prisotnost vedenjskih znakov obstruktivne spalne apneje (OSA); epilepsija; senzorne motnje – gluhota; pridružena motnja v duševnem razvoju (MDR); prejemanje melatonina za uravnavanje motenj spanja ali druge oblike farmakološkega zdravljenja; starši otrok z avtizmom s slabim znanjem slovenskega jezika, kar bi lahko vplivalo na razumevanje posameznih ukrepov in izpolnjevanje vprašalnikov. Intervencijska skupina je obsegala šest zaporednih 60-minutnih tedenskih srečanj. Za merjenje spremembe na področju spanja pri otrocih z MAS smo uporabili modificiran vprašalnik o spalnih navadah otrok (CSHQ-A). Starši otrok v intervencijski skupini so po zaključku programa poročali o statistično pomembnem zmanjšanju težav na lestvici spalne tesnobe, nočnih zbujanj oz. parasomnije in skupnih težav na področju spanja, ki se je ohranilo tudi tri mesece po zaključku programa. Nekaj manjših sprememb je bilo mogoče opaziti tudi na področju težavnega vedenja otrok, tj. na ravni starostne primerjave (ko smo skupine razdelili na šolske in predšolske otroke). Oblikovana psihoedukativna intervencija se je tako na slovenskem vzorcu staršev otrok z MAS izkazala kot učinkovit in praktičen način zmanjševanja težav s spanjem pri otrocih z MAS ter se lahko brez večjih težav vključi v slovenski sistem javnega zdravstva. Izvedena raziskava ob tem odpira tudi nova področja raziskovanja, predvsem splošne prevalence spalnih motenj v Sloveniji pri otrocih, mladostnikih, mladih odraslih in odraslih z MAS; prilagoditve naše intervencije drugim starostnim skupinam ter hkrati posploševanja naših ugotovitev na že omenjene skupine.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, motnje spanja, otroci, psihoedukacija
Objavljeno v DKUM: 05.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Depression, anxiety, stress, and coping mechanisms among parents of children with autism spectrum disorderAjda Demšar, Karin Bakračevič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: The purpose of the present study was to determine the level of stress, anxiety, and depression among Slovenian parents of children with autism spectrum disorder and their coping mechanisms. The study included 42 parents of children with ASD who were enrolled at a specialised clinic for children with hearing and speech difficulties. We used the Depression Anxiety Stress Scales (DASS), the Coping Orientation to Problems Experienced (COPE) inventory, and a demographic questionnaire which included questions on satisfaction with life and social support received. The respondents reported no clinically elevated levels of stress, depression or anxiety. However, the mothers reported more stress and anxiety related symptoms then did the fathers. The results showed that coping strategies of positive reinterpretation and growth were positively correlated to higher perceived social support and greater satisfaction with life, and were negatively correlated with depression and anxiety. Perceived social support was highly negatively correlated with anxiety. Strategies of acceptance were used significantly more often by individuals with a higher level of education.
Ključne besede: anxiety, autism spectrum disorders, stress coping, parents, social support
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 176; Prenosov: 17
Celotno besedilo (738,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbiHana Cifer, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja.
Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti.
Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 705; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,10 MB) |
4. Vpliv šolskega stresa na zdravje mladostnikaMarina Purg, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Šolski stres je stres, ki je prisoten pri mladostnikih v obliki stresorjev, kot so ustni zagovori, natrpani urniki, govorni nastopi, konflikti s sovrstniki ipd., ki pa ob dolgoročni izpostavljenosti, mladostnikom puščajo posledice na njihovem zdravju. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti, kako šolski stres vpliva na zdravje mladostnikov.
Metode: Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, ki smo jo iskali v angleškem jeziku. Pri tem smo za iskanje člankov uporabili podatkovne baze CINAHL, MEDLINE in ScienceDirect. Pri iskanju smo upoštevali vse limite, ki smo si jih zastavili. Sam potek iskanja literature smo predstavili v diagramu PRISMA. Vse zbrane podatke smo kritično ocenili po JBI, jih analizirali in sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo zbrane literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so mladostniki že zelo zgodaj izpostavljeni šolskemu stresu, ki pa slabo vpliva na njihovo zdravje, tako na fiziološkem kot psihološkem in vedenjskem področju.
Razprava in sklep: Šolski stres ima velik vpliv na mladostnika, predvsem v njegovi dobi pubertete in odraščanja. Mladostniki so skozi svoje obdobje šolanja premalo poučeni o prednostih in slabostih šolskega stresa ter morebitnih posledicah na njihovo zdravje, če se s samim stresom ne znajo pravilno spopasti. Šolski stres je premalokrat raziskan in neresno obravnavan, zato je pomembno njegovo nadaljnje raziskovanje ter iskanje alternativ za preprečevanje in zmanjševanje njegovega negativnega vpliva na zdravje mladostnikov.
Ključne besede: mladostnik, šolski stres, vpliv, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 231
Celotno besedilo (999,32 KB) |
5. Poznavanje motenj avtističnega spektra med študentiAljaž Kos, 2021, diplomsko delo Opis: Motnje avtističnega spektra so zelo kompleksne razvojno-nevrološke motnje. Njihova značilnost je, da so vse življenjske, kar pomeni, da posamezne značilnosti spremljajo posameznika tekom celotnega razvoja. Ker spadajo med najhitreje naraščajoče motnje, smo želeli raziskati, kakšno je poznavanje motenj avtističnega spektra med študenti treh fakultet severovzhodne Slovenije. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga strukturirali sami. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvenih, družbenih in naravoslovnih ved v severovzhodnem delu Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali, analizirali in predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Excel in Word. V raziskavo sta bila vključena 102 študenta. Skozi raziskavo smo ugotovili, da študenti poznajo motnje avtističnega spektra, vendar njihovo znanje o tej motnji na določenih področjih peša. To dejstvo pripisujemo temu, da se ne srečujejo prav pogosto s posamezniki z motnjami avtističnega spektra. Več znanja na temo motnje avtističnega spektra so pokazali študenti zdravstvenih ved. Dobro osveščanje o motnjah avtističnega spektra zelo pomembno pripomore k strpnosti in razumevanju posameznikov s to motnjo. Za boljše prepoznavanje in višjo raven znanja lahko pripomorejo promocije in raziskave s tega področja.
Ključne besede: motnje, avtizem, poznavanje, študentje
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,28 MB) |
