1. Uporaba vizualizacije za spremembo življenjskega sloga pri pacientih z ogroženostjo za srčno-žilne bolezniAdrijana Svenšek, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni so glavni vzrok smrti po vsem svetu, razširjenost pa se povečuje zaradi dejavnikov tveganja, katerih nadzor je ključen ukrep za zmanjšanje pojavnosti. Uporaba moderne tehnologije lahko spodbudi izbiro zdravega življenjskega sloga in pomaga pri ocenjevanju ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Namen doktorske disertacije je oceniti, ali se uporaba vizualizacije ogroženosti za srčno-žilne bolezni in možnost sprotnega spremljanja gibanja nivoja glukoze v krvi povezujeta s spremembo življenjskega sloga in percepcijo na osebo osredotočene oskrbe pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Raziskava je temeljila na metodologiji raziskav mešanih metod z eksperimentalnim načrtom. Najprej smo izvedli sistematično iskanje in oceno mobilnih aplikacij za oceno ogroženosti za srčno-žilne bolezni v Apple Store in Google Play ter pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, MEDLINE in Web of Science, s poudarkom na vlogi vizualizacije. V kvantitativnem delu smo v pilotni presečni raziskavi, izvedeni na vzorcu 666 udeležencev, pridobljenem s snežno kepo, validirali vprašalnik o zdravem življenjskem slogu in osebnem nadzoru z uporabo psihometričnih analiz. V glavni raziskavi smo izvedli randomizirano klinično raziskavo s 119 udeleženci, od katerih je 101 zaključilo vse meritve. Udeleženci so bili naključno razporejeni v tri intervencijske in eno kontrolno skupino. Analiza je bila izvedena z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V kvalitativnem delu raziskave smo uporabili metodo utemeljene teorije, v katero je bilo vključenih 12 udeležencev. Uporabili smo teoretično vzorčenje. Analiza je temeljila na odprtem, aksialnem in selektivnem kodiranju. Integracija je bila izvedena na ravni interpretacije.
Rezultati: Aplikacija z najvišjo skupno oceno je bila MDCalc Medical Calculator, medtem ko je najnižjo skupno oceno dobila aplikacija CardioRisk Calculator. Pri pregledu obsega so bile najpogosteje uporabljene tehnike vizualizacije naslednje: vizualni namigi, stolpčni diagrami in grafi. Pri validaciji vprašalnika v okviru pilotne raziskave je koeficient Cronbach alfa (α) znašal 0,852, vse domene vprašalnika pa so imele pozitivne korelacije. Najnižja povprečna vrednost SCORE2 pri izhodiščni oceni je bila v tretji intervencijski skupini (3,84; SD = 2,08), kar kaže na najnižjo ogroženost za srčno-žilne bolezni. Pri oceni zdravega življenjskega sloga so skupine na začetku najvišje ocenile domeno dnevna rutina, ki se je ob končni oceni izboljšala, čeprav pri nobeni izmed skupin pri meritvah med in po njih ni prišlo do statistično značilne spremembe. Percepcija na osebo osredotočene oskrbe je bila v vseh skupinah najvišje ocenjena v domeni skupnega odločanja, pri čemer med skupinami prav tako ni bilo statistično značilnih razlik. Na podlagi analize intervjujev smo identificirali 5 kategorij (na osebo osredotočena oskrba, poznavanje in spremljanje dejavnikov tveganja, vizualizacija in interpretacija rezultatov, vpliv uporabe tehnologije na življenjski slog ter identifikacija težav in izzivov ter priporočila za izboljšavo in prihodnjo uporabo) in 11 podkategorij.
Razprava in sklep: Na področju zdravega življenjskega sloga in percepcije na osebo osredotočene oskrbe so se rezultati izboljšali, čeprav med skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. To kaže, da so bile intervencije učinkovite pri spremembi življenjskega sloga, vendar bi bile potrebne prilagoditve za doseganje večjega vpliva. Poseben poudarek je bil na uporabi vizualizacije kot ključnega orodja za ozaveščanje pacientov o ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Zaključki nakazujejo, da ima uporaba vizualizacije velik potencial za izboljšanje vključenosti pacienta v načrtovanje oskrbe. Daljše intervencije z večjim vzorcem udeležencev bi lahko prispevale k bolj poglobljenemu razumevanju teh učinkov v klinični praksi in optimizaciji uporabe digitalnih orodij za prilagajanje življenjskega sloga pacientov z ogroženostjo za srčno-žilne bolezni.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, vizualizacija, CGM, zdrav življenjski slog, Petal-X, biološka starost
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (8,90 MB) |
2. |
3. Neprekinjeno spremljanje ravni glukoze v krvi in pogostost hipoglikemije pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1Nika Brumec, 2025, diplomsko delo Opis: Najpogostejši akutni zaplet sladkorne bolezni tipa 1 je hipoglikemija, ki pomembno vpliva na kakovost življenja in varnost pacientov. Neprekinjeno spremljanje ravni glukoze se kaže kot učinkovito orodje za zmanjševanje hipoglikemij. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv neprekinjenega spremljanja ravni glukoze na pogostost hipoglikemije pri odraslih s sladkorno boleznijo tipa 1.
Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Web of Science, potek iskanja smo uprizorili s PRISMA diagramom. Vključene so bile raziskave v angleškem jeziku. Moč dokazov smo vrednotili glede na hierarhijo dokazov, raziskave smo predstavili v evalvacijski in sintezni tabeli.
Identificiranih je bilo 1089 zadetkov, v sintezo je bilo vključenih 11 raziskav: pet randomiziranih kontroliranih, štiri opazovalne, ena presečna in kvalitativna. Rezultati kažejo, da neprekinjeno spremljanje glukoze zmanjšuje čas v hipoglikemiji, izboljšuje glikemično urejenost in znižuje HbA1c. V kombinaciji z inzulinsko črpalko dodatno zmanjšuje glikemična nihanja v primerjavi s standardnim merjenjem.
Rezultati potrjujejo, da neprekinjeno spremljanje ravni glukoze zmanjšuje pogostost in trajanje hipoglikemij ter izboljšuje stabilnost glikemije. Za prihodnje se priporočajo dolgoročne raziskave na raznolikih populacijah, ki bi ocenjevale tudi psihosocialne in ekonomske vidike uporabe.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, kontinuirano merjenje glukoze, hipoglikemija pri odraslih
Objavljeno v DKUM: 15.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (718,82 KB) |
4. Vpliv probiotikov na kakovost življenja pri bolnikih po operaciji možganovDoroteja Pukšič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Komunikacijske poti med možgani in mikrobioto omogočajo, da lahko z
dodajanjem probiotikov vplivamo na črevesno mikrobioto in posledično na kognitivne sposobnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati vpliv probiotikov na kakovost življenja pri bolnikih po operaciji možganov.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na pregledu literature z uporabo opisne metode dela. Literaturo smo identificirali iz mednarodnih podatkovnih baz PubMed, ScienceDirect, MEDLINE (EBSCOhost) ter Wiley Online Library. Proces iskanja literature je temeljil na vnaprej opredeljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih ter je prikazan z diagramom poteka v skladu s smernicami PRISMA. Kakovost vključenih raziskav smo ocenili na osnovi
hierarhije dokazov. Uporabili smo tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 ustreznih člankov. Raziskave kažejo, da probiotiki prinašajo le določene koristi za kakovost življenja pri bolnikih po operaciji možganov, kot so krajši čas hospitalizacije, zmanjšanje markerjev vnetja, zmanjšanje tveganja za okužbe, nižja umrljivost ter hitrejše okrevanje črevesne funkcije po operaciji možganov.
Razprava in zaključek: Kljub številnim blagodejnim učinkom probiotikov na zdravje naš pregled literature kaže na omejen vpliv probiotikov na kakovost življenja bolnikov po operaciji možganov. Za zanesljivejše zaključke pa so potrebne nadaljnje klinične raziskave z večjim številom udeležencev in standardiziranimi metodami ocenjevanja kakovosti življenja.
Ključne besede: koristne črevesne bakterije, kakovost življenja, nevrološki bolniki, operacija možganov
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. Duhovnost pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenjuNina Radolič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak dojke vpliva na telesno, čustveno in duhovno življenje žensk. Med sistemskim zdravljenjem se številne ženske zatečejo k duhovnosti kot viru opore in notranjega miru. Namen zaključnega dela je bil preučiti stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo anketiranja. Namensko vzorčenje je zajelo 69 žensk z diagnozo rak dojke na sistemskem zdravljenju. Podatke, zbrane med oktobrom 2024 in februarjem 2025, smo analizirani s pomočjo Excela in IBM SPSS 29.0. Uporabljeni so bili opisni neparametrični statistični testi: Spearmanov koeficient korelacije, Kruskal-Wallisov test in Mann-Whitneyev U test.
Rezultati: Rezultati niso pokazali statistično značilne povezave med trajanjem diagnoze raka dojke in stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah na sistemskem zdravljenju (rs = -0,074; p = 0,548), prav tako ni bilo razlik glede na pripadnost religiji (U = 160,000; Z = -1,579; p = 0,114) ali stadij bolezni (U = 376,000; Z = −1,333; p = 0,182).
Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala zmerno visoko duhovno blagostanje pri anketirankah, brez statistično značilnih povezav z dolžino bolezni, religijo ali stadijem bolezni. Duhovno blagostanje se izkazuje kot pomembna komponenta celostne oskrbe, ki jo zdravstveni delavci morajo upoštevati.
Ključne besede: duhovnost, rak dojke, sistemsko zdravljenje, celostna zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. Pomen spiritualnosti za ženske, obolele za rakom dojkeKlavdija Brezovšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Spoprijemanje z diagnozo raka dojke za ženske predstavlja številne izzive. Spiritualnost je lahko eden izmed virov spoprijemanja z boleznijo in zdravljenjem raka dojk. V celostni obravnavi žensk z rakom dojke ima spiritualna oskrba vse večji pomen. Namen magistrskega dela je raziskati in opisati pomen spiritualnosti za ženske, obolele za rakom dojke. Metode: Z metodo pregleda smo pregledali, analizirali ter sintetizirali znanstveno in strokovno literaturo o spiritualnosti pri ženskah, ki so zbolele za rakom dojke. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, SAGE, Web of Science, CINAHL, MEDLINE. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali postopek pregleda in izbora literature. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo »pomen spiritualnosti pri ženskah, obolelih za rakom dojke«, ki je nastala iz štirih podkategorij: (1) »razumevanje pomena spiritualnosti«, (2) »vrednote in namen v življenju«, (3) »soočanje/ spoprijemanje z diagnozo raka dojke« in (4) »vloga zdravstvenega osebja pri vključevanju spiritualnosti v celostno zdravstveno nego«. Razprava in Zaključek: Spiritualnost ženskam prestavlja vir podpore moči, zagotavlja tolažbo, daje upanje in notranji mir. Pogosto je spiritualnost omenjena kot pozitivna strategija za obvladovanje stresnih situacij v povezavi z religijo.
Ključne besede: maligna neoplazma, rak dojk, duhovnost, soočanje
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,02 MB) |
7. |
8. Review and comparative evaluation of mobile apps for cardiovascular risk estimation: usability evaluation using mHealth app usability questionnaireAdrijana Svenšek, Lucija Gosak, Mateja Lorber, Gregor Štiglic, Nino Fijačko, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Cardiovascular diseases (CVD) are the leading cause of death and disability worldwide, and their prevention is a major public health priority. Detecting health issues early and assessing risk levels can significantly improve the chances of reducing mortality. Mobile apps can help estimate and manage CVD risks by providing users with personalized feedback, education, and motivation. Incorporating visual analysis into apps is an effective method for educating society. However, the usability evaluation and inclusion of visualization of these apps are often unclear and variable. Objective: The primary objective of this study is to review and compare the usability of existing apps designed to estimate CVD risk using the mHealth App Usability Questionnaire (MAUQ). This is not a traditional usability study involving user interaction design, but rather an assessment of how effectively these applications meet usability standards as defined by the MAUQ. Methods: First, we used predefined criteria to review 16 out of 2238 apps to estimate CVD risk in the Google Play Store and the Apple App Store. Based on the apps' characteristics (ie, developed for health care professionals or patient use) and their functions (single or multiple CVD risk calculators), we conducted a descriptive analysis. Then we also compared the usability of existing apps using the MAUQ and calculated the agreement among 3 expert raters. Results: Most apps used the Framingham Risk Score (8/16, 50%) and Atherosclerotic Cardiovascular Disease Risk (7/16, 44%) prognostic models to estimate CVD risk. The app with the highest overall MAUQ score was the MDCalc Medical Calculator (mean 6.76, SD 0.25), and the lowest overall MAUQ score was obtained for the CardioRisk Calculator (mean 3.96, SD 0.21). The app with the highest overall MAUQ score in the "ease-of-use" domain was the MDCalc Medical Calculator (mean 7, SD 0); in the domain "interface and satisfaction," it was the MDCalc Medical Calculator (mean 6.67, SD 0.33); and in the domain "usefulness," it was the ASCVD Risk Estimator Plus (mean 6.80, SD 0.32). Conclusions: We found that the Framingham Risk Score is the most widely used prognostic model in apps for estimating CVD risk. The "ease-of-use" domain received the highest ratings. While more than half of the apps were suitable for both health care professionals and patients, only a few offered sophisticated visualizations for assessing CVD risk. Less than a quarter of the apps included visualizations, and those that did were single calculators. Our analysis of apps showed that they are an appropriate tool for estimating CVD risk.
Ključne besede: cardiovascular diseases, MAUQ, prognostic models, mobile applications, visualization, PRISMA
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (560,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Validation of a Slovenian version of the healthy lifestyle and personal control questionnaire (HLPCQ) for use with patients in family medicineAdrijana Svenšek, Gregor Štiglic, Mateja Lorber, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background Chronic non-communicable diseases are the world’s leading cause of death and disability. The
emerging field of lifestyle medicine requires equipping healthcare professionals with instruments, knowledge, skills
and competencies. Measuring an individual’s lifestyle with a valid and reliable instrument is the first step in promoting
it. The aim of the study was to validate the Slovenian adaptation of the Healthy Lifestyle and Personal Control
Questionnaire (HLPCQ).
Methods A cross-sectional study was conducted among 666 questionnaire participants, and they were adult
participants (aged 18 and above) from family medicine practices with cardiovascular diseases (CVDs) risk factors (e.g.,
hypertension, high cholesterol) but without a diagnosis of acute CVDs. The questionnaire included demographic
data and anthropological measures and a translated English HLPCQ questionnaire. The instrument was translated
using the forward-backwards translation method. The study was conducted in accordance with the principles of the
World Medical Association Declaration of Helsinki. In addition to assessing the construct validity of the questionnaire,
exploratory and confirmatory factor analyses were used to determine content and face validity, and internal
consistency reliability.
Results The mean age of male participants was 41.34 (± 13.220) years, the mean age of female participants was
40.31 (± 11.905) years. The Cronbach’s alpha was 0.852, and all questionnaire subscales had positive correlations.
Sampling adequacy was confirmed by the Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) index (0.851), and Bartlett’s test of sphericity was
significant (χ² = 4647.694, p < 0.001), indicating suitability for Principal Component Analysis (PCA). PCA revealed a fivefactor solution, accounting for 50.67% of the total variance.
Conclusions The most influential factors for a healthy lifestyle were daily routine, healthy dietary choices, avoidance
of harmful dietary habits, organized physical activity, and social and mental balance. The Slovenian version had high
factor validity and reliability. It can be used in Slovenian Community Health Centre to assess an individual’s control over various lifestyle dimensions. The instrument also holds potential for use in public health initiatives, supporting
early identification of lifestyle-related risk factors and promoting preventive care strategies in the primary care setting.
Ključne besede: lifestyle, health behaviour, validity, public health, questionnaire, HLPCQ
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vpiv uporabe helikopterske nujne medicinske pomoči na izide zdravljenja oseb v življenjsko ogrožajočih stanjih na terenuZala Potočnik, 2024, diplomsko delo Opis: Helikopterska nujna medicinska pomoč je nadgradnja in dopolnitev nujni medicinski pomoči. Je ključnega pomena za reševanje oseb v življenjsko ogrožajočih stanjih na težko dostopnih terenih. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako uporaba helikopterske nujne medicinske pomoči vpliva na izide zdravljenja oseb v življenjsko ogrožajočih stanjih. Zaključno delo je osnovano na pregledu, analizi in sintezi znanstvenih člankov. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in CINAHL Ultimate (EBSCO). Za prikaz iskanja in pregleda literature smo uporabili PRISMA diagram, za oceno moči dokazov smo uporabili hierarhijo dokazov. Analizirane raziskave smo predstavili s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Od identificiranih 511 zadetkov smo za končno analizo in sintezo vključili 15 raziskav. V peti nivo moči dokazov spada 14 člankov, en članek pa v četrti nivo. Po povzetku vseh raziskav je najpogostejši izid pri helikopterski nujni medicinski pomoči večja možnost preživetja. V eni raziskavi so poročali o boljšem nevrološkem izidu, medtem ko so v dveh ugotavljali slabši nevrološki izid pri helikopterski nujni medicinski pomoči. Helikopterska nujna medicinska pomoč se je izkazala kot pomemben dejavnik za izboljšanje preživetja oseb. Raziskave potrjujejo, da je ta oblika pomoči še posebej koristna v težko dostopnih ali oddaljenih območjih. Nadaljnje raziskovanje na tem področju je ključnega pomena.
Ključne besede: Helikopterska nujna medicinska pomoč, izidi zdravljenja, teren.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,12 MB) |
