| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ TURIZMA V OBČINI RAČE - FRAM
Živa Planinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Turizem, ki se v zadnjih desetletjih razvija zelo hitro, je postal ključna panoga v svetovnem gospodarstvu. Je izrednega pomena, saj ustvarja nova delovna mesta in vpliva na rast bruto domačega proizvoda. Poleg tega ima turizem neposredne pozitivne učinke tudi na razvoj infrastrukture, kar posledično vpliva na mobilnost in kakovost življenja ljudi. Prav tako lahko razvoj turizma vpliva na kakovost naravnega okolja in krepitev tržne znamke države. Pospeševanje turizma ima lahko tudi vrsto negativnih vplivov na okolje in vpliva na kakovost življenja ljudi, živali in rastlin. Ti se pojavijo predvsem zaradi nesmotrnega ravnanja ljudi, ki bi radi za vsako ceno pospešili razvoj turizma. Sem lahko prištevamo nenadzorovane posege v naravni prostor in s tem rušenje naravnega ravnovesja ter onesnaževanje zraka, vode in tal. V Sloveniji načrtovalci turizma vidijo v turizmu možnost za razvoj podeželja. Pogoj za razvoj turizma na podeželju sloni predvsem na naravni in kulturni dediščini. Prav tako so za ljudi zanimive različne šege in navade lokalnega prebivalstva. Za turiste postajajo vse bolj zanimive počitnice na kmetijah, ki goste pritegnejo s svojo domačnostjo, naravo, kulinariko in doživetji. Glavne ugotovitve razvoja turizma v občini Rače-Fram: · V občini prevladujejo pozitivni vplivi turizma v primerjavi z negativnimi. · Negativne učinke turizma lahko v občini zmanjšamo z razvojnimi načrti in trajnostnim razvojem turizma. · Turizem vpliva na gradnjo in posodabljanje infrastrukture, urejenost kraja, ponudbo storitev in prepoznavnost občine. · Negativni učinki turizma se kažejo predvsem v onesnaževanju okolja z različnimi odpadki ter v povečanem prometu in hrupu, ki pri tem nastaja. · Domačini nimajo zadostnega vpliva pri snovanju turistične ponudbe v občini
Ključne besede: Trajnostni turizem, pozitivni in negativni vplivi turizma, primarna in sekundarna turistična ponudba občine Rače-Fram
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1695; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (806,82 KB)

2.
OSEBNOSTNA TIPA A IN B V POVEZAVI Z DOŽIVLJANJEM STRESA PRI DELU
Živa Planinc, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so bili predstavljeni in raziskani simptomi, ki se pojavijo ob nenehnem izpostavljanju stresu, ter dejavniki, ki vplivajo na nastanek stresa. Pri tem smo se omejili predvsem na dejavnike, ki izhajajo iz dela. V teoretičnem delu naloge so bili na podlagi različnih avtorjev in dosedanjih raziskav predstavljeni najpogostejši dejavniki stresa, katerim so ljudje izpostavljeni, prav tako najpogostejše posledice stresa. Opredelili smo tudi različne tipe osebnosti in pojasnili, kako stres vpliva nanje. Podani so bili tudi načini in metode premagovanja stresa. V raziskovalnem delu smo podrobneje raziskali, kakšen tip osebnosti prevladuje med zaposlenimi v občinskih upravah ter kako le-ti doživljajo stres pri svojem delu. Pri tem smo se omejili zgolj na osebnostni tip A in B. Prav tako smo raziskali, v kakšni meri zaposlene stres dejansko ogroža in kateri so tisti simptomi stresa, ki ogrožajo zdravje zaposlenih. V ta namen je bila izvedena anketna raziskava, ki smo jo izvedli med zaposlenimi občinske uprave občine Rače-Fram in občine Slovenske Konjice. Osebnostni tip smo določili z Brewerjevim vprašalnikom, medtem ko smo za določitev simptomov in dejavnikov stresa priredili Powellov vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da se polovica anketirancev nagiba k vedenjskemu vzorcu A. Več kot polovica anketirancev meni, da je njihovo delo zgolj občasno stresno, pri tem pa v povprečju kot najpogostejši dejavnik stresa navajajo preveč zahtev in premalo časa, časovne pritiske in roke, premalo možnosti za napredovanje in kariero ter pomanjkanje časa, ki bi ga lahko preživeli s svojo družino. Prav tako obstaja pozitivna povezava med nekaterimi simptomi in dejavniki stresa ter vedenjskim vzorce A. Večina zaposlenih je izpostavljena zmernemu stresu, pri tem pa je skrb zbujajoč podatek, da je bil zgolj en anketiranec izpostavljen nizkemu stresu. V povprečju anketiranci kot najpogostejše simptome stresa navajajo živčnost in napetost, izčrpanost, utrujenost ter želodčne težave.
Ključne besede: Osebnost, osebnostna tipa A in B, stres, individualni in organizacijski stresorji, posledice stresa.
Objavljeno: 06.01.2014; Ogledov: 913; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici