| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba osebnih mobilnih naprav med zaposlenimi v osnovnih šolah : magistrsko delo
Živa Drobnič Kvartuč, 2023, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija je kot aktualni trend privedla do mnogih sprememb v organizacijskih in institucionalnih okoljih, kjer se informacijsko-komunikacijske tehnologije uporabljajo za doseganje večje učinkovitosti. Informacijsko-komunikacijske tehnologije so razširjene tudi v izobraževalnih ustanovah, pri čemer za službene namene zaposleni pogosto uporabljajo tudi osebne mobilne naprave. Uporaba osebnih mobilnih naprav pri delu izobraževalne ustanove dodatno izpostavlja informacijsko-varnostnim grožnjam, kot so napadi s škodljivo kodo, nepooblaščeno dostopanje do podatkov, kraja identitete in napadi onemogočanja storitev. Zaradi količine in narave podatkov, ki se obdelujejo v izobraževalnih ustanovah, so le-te priljubljena tarča kibernetskih napadalcev. Ustrezna uporaba osebnih mobilnih naprav za službene namene ter izvajanje varnostnih ukrepov na teh napravah sta tako nujna za zagotavljanje večjega nivoja informacijske varnosti. V magistrskem delu smo z izvedbo raziskave analizirali, kakšno je izvajanje varnostnih ukrepov na osebnih mobilnih napravah med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah ter kateri dejavniki so povezani z izvajanjem varnostnih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah povezano z zavedanjem informacijsko-varnostnih tveganj in zaznanim naporom za zagotavljanje informacijske varnosti. Po drugi strani izvajanje varnostnih ukrepov ni povezano z zaznano verjetnostjo za nastanek informacijsko-varnostnih incidentov ali s preteklimi izkušnjami z varnostnimi incidenti. Rezultati so pokazali, da je izvajanje varnostnih ukrepov med zaposlenimi v slovenskih osnovnih šolah dosledno, kljub temu pa so se glede na nenehne tehnološke napredke oblikovala priporočila za učinkovito zagotavljanje informacijske varnosti v izobraževalnih ustanovah v prihodnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, BYOD, informacijsko-varnostno zavedanje, vedenje, osnovno šolstvo, zaposleni, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 669; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

2.
Percepcije o deljenju osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Živa Drobnič Kvartuč, 2020, diplomsko delo

Opis: Digitalizacija, ki sodi med aktualne trende in povzroča čedalje obsežnejše zbiranje podatkov, organizacijam omogoča učinkovitejše upravljanje in poslovanje. Poleg prednosti pa digitalizacija prinaša tudi številne izzive, povezane z ustreznim varovanjem in upravljanjem podatkov. Prav tako je pomembno zagotavljanje pozitivnih javnih percepcij glede deljenja osebnih podatkov, saj to vpliva na lažje pridobivanje podatkov s strani organizacij. Raziskave kažejo, da na pripravljenost ljudi za deljenje osebnih podatkov vplivajo različne okoliščine, med drugim tudi zaznava tveganj in občutljivosti podatkov, zaupanje v organizacije ter namen zbiranja podatkov. Kljub temu primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na razlike v percepcijah glede zbiranja osebnih podatkov s strani državnih in zasebnih organizacij. Raziskovanje tovrstnih razlik je pomembno zaradi različne narave dela organizacij in različnih namenov zbiranja podatkov. Z namenom ugotoviti, ali obstajajo razlike v percepcijah glede deljenja osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami, je bila v diplomskem delu izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki spleta v Sloveniji. Ugotavljalo se je, ali med respondenti obstajajo razlike v pripravljenosti za deljenje osebnih podatkov glede na vrsto organizacij, namen zbiranja podatkov in zaupanje v organizacije. Rezultati so pokazali, da v pripravljenosti respondentov za deljenje osebnih podatkov z državnimi in zasebnimi organizacijami ne obstajajo statistično značilne razlike, medtem ko je pripravljenost za deljenje osebnih podatkov povezana s pridobitvijo individualne koristi, zaupanje v državne organizacije pa je povezano s pripravljenostjo za deljenje osebnih podatkov z njimi. Respondenti so sicer najmanj pripravljeni deliti osebne podatke z nadzorstvenimi organizacijami. Ugotovitve raziskave pomembno prispevajo k razumevanju okoliščin, povezanih s pripravljenostjo ljudi za deljenje osebnih podatkov, uporabne pa so za organizacije pri spodbujanju sodelovanja ljudi pri zbiranju osebnih podatkov in krepitvi zaupanja javnosti v njihovo delo.
Ključne besede: diplomske naloge, osebni podatki, zbiranje, deljenje, javni sektor, zasebni sektor, javne percepcije
Objavljeno v DKUM: 22.07.2020; Ogledov: 1246; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (983,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici