SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMEN TELESNEGA STIKA S PREDŠOLSKIM OTROKOM
Žanet Cehner, 2015, diplomsko delo

Opis: Naše potrebe so različne, tako kot se razlikujemo tudi ljudje. Zato imajo nekateri večje potrebe kot drugi, moramo pa jih prav vsi zadovoljiti, saj tako vzpostavimo normalen proces življenja. Abraham Maslow je glede na pomembnost potrebe razvrstil v piramido, kjer so na dnu najpomembnejše potrebe – fiziološke, sledijo jim potrebe po varnosti, pripadnosti, priznanju ter samoaktualizaciji. Da lahko pridemo do vrha piramide, moramo potrebe zadovoljevati postopoma. Ko zadovoljimo primarno potrebo, se nam pojavi višja potreba. Kakor se ljudje razlikujemo po potrebah, se razlikujemo tudi v razvoju navezanosti. Nekateri razvijejo varno navezanost, drugi pa ne-varno. Kot začetnik raziskovanja razvoja navezanosti velja John Bowlby, ki je menil, da dojenček razvije navezanost samo na eno osebo – na svojo mater. Otrokova prva navezanost se razvije na starše, kasneje v razvoju pa še na ostale osebe, med katere sodijo tudi vzgojitelji predšolskih otrok, s katerimi pride otrok v stik ob vstopu v vrtec. Kakšno mnenje imajo starši o pogostosti in pomenu telesnega stika s svojim otrokom ter vzgojiteljem in njihovim otrokom, sem raziskala s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga oddala v vse enote vrtca Studenci. Obdelala sem 100 anketnih vprašalnikov, kjer sem lahko na podlagi ugotovitev v celoti potrdila prvo in tretjo hipotezo, druga hipoteza pa je le delno potrjena.
Ključne besede: Predšolski otrok, potreba, navezanost, telesni stik
Objavljeno: 05.11.2015; Ogledov: 693; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (858,01 KB)

2.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici