| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)
Žan Voglar, 2020, magistrsko delo

Opis: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Ključne besede: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Objavljeno: 04.09.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Življenje v tujini: primerjava nekaterih vidikov duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, in Slovencev, ki živijo v Sloveniji
Anemari Meznarič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in primerjati nekatere vidike duševnega zdravja in zadovoljstva z življenjem med slovenskimi izseljenci v Nemčijo in Slovenci, ki živijo v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 390 oseb, od tega 214 slovenskih izseljencev v Nemčijo in 176 Slovencev, ki živijo v Sloveniji. Vsi so bili stari med 20 in 74 let. Vprašalnik, ki so ga izpolnjevali udeleženci, je bil sestavljen iz samoocenjevalne lestvice anksioznosti (SAS), samoocenjevalne lestvice depresivnosti (SDS) in lestvice zadovoljstva z življenjem (SWLS). Statistične analize so pokazale, da glede na izseljenstvo obstajajo statistično pomembne razlike v anksioznosti. Višjo raven anksioznosti so izražali Slovenci, ki živijo v Sloveniji, kar ni v skladu z našo predpostavko. Pri izraženosti depresivnosti in zadovoljstva z življenjem ni statistično pomembnih razlik. Pri pogostosti stikov Slovencev, ki živijo v Nemčiji, včlanjenosti v slovenska društva v Nemčiji in udeleževanju slovenskih dogodkov v Nemčiji tudi ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako se niso pokazale statistično pomembne razlike pri postavkah, kjer sta bila preverjana duševno zdravje in zadovoljstvo z življenjem Slovencev, ki živijo v Nemčiji, glede na znanje nemščine, kjer se je sicer pokazalo višje zadovoljstvo z življenjem, nižji rezultati pa so bili doseženi na lestvicah anksioznosti in depresivnosti pri tistih, ki so svoje znanje nemščine ocenili na ravni C1.
Ključne besede: duševno zdravje izseljencev, depresija, anksioznost, zadovoljstvo z življenjem, izseljevanje
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 704; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjem
Karin Valentan, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno: 11.03.2019; Ogledov: 683; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Primerjalna analiza neverbalne komunikacije voditeljic osrednjih televizijskih informativnih oddaj
Teja Voglar, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili primerjalno analizo dveh voditeljic televizijskih dnevno- informativnih oddaj. Analizirali smo neverbalno komunikacijo voditeljice oddaje Dnevnik Televizije Slovenije Elen Batista Štader ter voditeljice oddaje 24UR na POP TV Darje Zgonc. Zanimalo nas je, kakšna so stičišča in razlike neverbalne komunikacije med omenjenima voditeljicama. S pomočjo analize mimike, očesnega stika, zunanjega videza, gestikulacije in proksemike smo ugotovili, da voditeljici pri vodenju oddaje uporabljata podobno neverbalno komunikacijo. Obe z obrazno mimiko sledita povedanemu, skoraj neprestano ohranjata očesni stik s kamero, oblečeni sta v elegantna oblačila, premiki rok niso pretirani, premikanja po prostoru pa je zaznati le malo. Pridobljeni rezultati lahko slu ijo raziskovalcem, ki bi jih v prihodnosti zanimal vpliv neverbalne komunikacije voditeljev, ne samo dnevno-informativnih oddaj, temveč tudi oddaj drugih anrov, saj bodo rezultati naše raziskave lahko osnova za raziskovanje neverbalne komunikacije v drugih oddajah.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, dnevno-informativne oddaje, voditeljica, Dnevnik, 24UR
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 813; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (846,11 KB)

5.
Prilagoditveno vedenje v povezavi z avtonomijo in individualnostjo v obdobju prehoda v odraslost
Nina Vučinić, 2018, magistrsko delo

Opis: Prilagoditveno vedenje je proces, skozi katerega posameznik oblikuje sebe ter povezuje ter hkrati razmejuje sebe in okolje. Skozi ta proaktivni proces posameznik organizira svoje življenje na namenski, fleksibilen način, da zadovolji svoje potrebe in ugodi zahtevam okolja. Za uspešnost procesa je potrebnih več faktorjev, saj je tudi prilagoditveno vedenje večdimenzionalni proces. Gre za naučeno vedenje, ki ga mora posameznik obvladati, shraniti in priklicati v določenem trenutku. Avtonomija ali posameznikova samostojnost se nanaša na zmožnost zastavljanja in osvajanja ciljev, osebne samostojnosti in svobode ter neodvisnosti. Tudi ta se kaže na več nivojih. Gre za distanciranje od ostalih in pripisovanje dosežkov lastnemu delu in trudu. Koncept individualnosti je precej prepleten s konceptom avtonomije. V obdobju prehoda v odraslost je v polnem teku in je ključen za razmejevanje sebe in lastne identitete od drugih. Gre za oblikovanje lastnih interesov ter mnenj. Gre tudi za pomembno psihološko diferenciacijo med sabo in starši. Vzorec je zajemal 179 udeležencev starih med 18 in 27 let (Mstarost=21.78 let). 52.5% udeležencev je ženskega spola, 47.5% pa moškega. Udeleženci so dosegali različne stopnje izobrazbe, od srednješolske do magisterija (4. do 7. stopnja izobrazbe). Aplicirali smo vprašalnike ABAS-III (sistem ocenjevanja prilagoditvenega vedenja), PSI (vprašalnik psihološke separacije) ter TOPO-K (test individualizacije na prehodu v odraslost). Na podlagi literature zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS in primernimi izbranimi analizami. Rezultati so pokazali, da so številne poddimenzije prilagoditvenega vedenja napovednik avtonomije in individualnosti. Med napovednike avtonomije spadajo vključevanje v širše okolje, zdravje in varnost, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Med napovednike individualnosti spadajo funkcionalne/(pred)akademske spretnosti, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Rezultati so pokazali tudi signifikantne povezave med avtonomijo in individualnostjo ter spoloma. Prav tako je prihajalo do signifikantnih razlik pri rezultatih povezav med vsemi tremi konstrukti s spremenljivko starost. Pokazale so se tudi povezave med konstrukti in stopnjo izobrazbe ter med zaposlenostjo in avtonomijo.
Ključne besede: prilagoditveno vedenje, avtonomija, individualnost, prehod v odraslost, starost, spol, odraščanje
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 629; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)
Žan Voglar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Ključne besede: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 851; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (794,48 KB)

7.
OSEBNOST NOGOMETAŠEV IN NJIHOVA POVEZANOST S STRESOM, ANKSIOZNOSTJO IN NARCISIZMOM
Jin Sadovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Nogomet danes uvrščamo med najpopularnejše in hitro razvijajoče se športe. Profesionalizem zahteva premoč nad močno konkurenco in tako vedno mlajše igralce, od katerih je zahtevano skoraj nemogoče. Da se ohrani in izboljšuje psihično zdravje igralcev, je nujno prakticiranje psiholoških tehnik, ki razvijajo in zvišujejo nivo motivacije in koncentracije, znižujejo nivo stresa in anksioznosti ter gradijo na visoki samozavesti in timskem delu. Namen naloge je bil raziskati osebnost slovenskih nogometašev. Želeli smo poiskati razlike v osebnostnih potezah med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ter preveriti prisotnost anksioznosti kot osebnostne poteze, stresa in narcisizma. Poskušali smo poiskati neke skupne osebnostne lastnosti, ki poleg motoričnih sposobnosti in talenta oblikujejo posameznika v profesionalnega nogometaša. V raziskavo je bilo vključenih 91 nogometašev, ki so izpolnili vprašalnik osebnosti BFI, vprašalnik anksioznosti STAI, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik stresa PSS. Podatke smo analizirali z multiplo analizo variance in diskriminantno analizo, z uporabo statističnega paketa SPSS. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike glede na kakovost nogometašev. Profesionalni nogometaši so imeli nasproti amaterskim nogometašem nižje izraženo anksioznost, višje izraženo ekstravertnost, čustveno stabilnost in vestnost ter pet dimenzij narcisizma: ekshibicionizem, izkoriščevalnost, nečimrnost, samozadostnost in superiornost. Medtem ko pri izraženosti stresa statističnih razlik med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ni bilo.
Ključne besede: nogomet, osebnostne lastnosti, profesionalni nogometaši, amaterski nogometaši, anksioznost, stres, narcisizem
Objavljeno: 07.02.2017; Ogledov: 966; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (594,05 KB)

8.
Jezikovna podoba časopisa Štajerc (1900–1918)
Vesna Voglar Pulko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Jezikovna podoba časopisa Štajerc (1900–1918) raziskuje prvi na Ptuju izhajajoči slovensko pisani časopis. Sestavljeno je iz štirih poglavitnih delov. Prvi del oriše družbeno-politične okoliščine ter razvoj slovenskega jezika, zlasti jezikovne razmere v času izhajanja časopisa Štajerc, tj. na začetku 20. stoletja. Drugi del predstavi značilnosti publicističnega jezika, oriše začetke, razvoj ter raziskovanje le-tega. Tretji del zajema splošne in vsebinske značilnosti časopisa Štajerc. Četrti del na osnovi analize besedil predstavlja jezikovno-stilne značilnosti obravnavanega časopisa. Izpostavlja predvsem odstopanja od takratne in današnje knjižne norme. Osrednji namen magistrskega dela je bil preučiti in predstaviti jezikovno podobo časopisa Štajerc, obenem pa osvetliti tudi okoliščine, ki so vplivale na izbor jezikovnih sredstev v časopisu. Izkazalo se je, da so v časopisu upoštevane sočasne knjižnonormativne oblike, obenem pa so prisotne tudi nekatere arhaične in narečne oblike. Z vidika današnjega besedišča je v časopisu veliko starinskih in zastarelih besed, tudi pogovornih in nižje pogovornih izrazov. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi in slavizmi. Časopis Štajerc ima med časopisi, izhajajočimi na Ptuju, svojevrstno prvenstvo, saj je bil prvi, ki je izhajal v slovenskem jeziku. Pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da so bili njegovi ustvarjalci naklonjeni družbeno-političnemu, gospodarskemu ter kulturnemu združevanju z Nemci in da so med slovenskim prebivalstvom spodbujali tudi učenje nemškega jezika. Časopis je izhajal v zelo visoki nakladi, zaradi česar je imel velik vpliv na bralce. Nanje je vplival ne samo s svojo vsebino, temveč tudi na jezikovni ravni.
Ključne besede: slovenski jezik, časopis Štajerc, Ptuj, časnikarstvo, publicistični jezik
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (8,99 MB)

9.
NAČRTOVANJE SREDNJENAPETOSTNEGA VODA IN VKJUČITEV NOVE TRANSFORMATORSKE POSTAJE V DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
Dejan Voglar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen postopek načrtovanja umestitve novega srednjenapetostnega (SN) 20 kV kablovoda in transformatorske postaje v prostor. V uvodnih poglavjih so povzeti osnovni zakoni, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju objekta. Predstavljeni so udeleženci, ki sodelujejo pri gradnji. V jedru magistrskega dela je opisana metoda, po kateri je bila določena in izbrana trasa predvidene gradnje SN 20 kV kablovoda. Narejeni so tehnični izračuni dimenzioniranja SN 20 kV kablovoda in ostale elektro opreme, vključno z NN kablovodom do NN zbiralk odjemalca. Na koncu sledi povzetek pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: SN daljnovod, načrtovanje elektro omrežja, transformatorska postaja
Objavljeno: 30.01.2015; Ogledov: 1838; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

10.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST UPORABE VEČIH VIROV TOPLOTE ZA OGREVANJE STANOVANJSKEGA OBJEKTA IN PRIPRAVO TOPLE SANITARNE VODE
Bojan Voglar, 2013, magistrsko delo

Opis: V delu so opisani klasični ogrevalni viri in sončni sprejemnik energije. Prikazani so možni načini ogrevanja in priprave tople sanitarne vode z omenjenimi viri. Delo vsebuje izračun toplotnih izgub stanovanjskega objekta po različnih fazah toplotne izolacije objekta in izračun ekonomske upravičenosti ogrevanja s klasičnimi viri v kombinaciji s sončnimi sprejemniki energije.
Ključne besede: ogrevalni viri, sončni sprejemniki energije, toplotne izgube objekta, ekonomska upravičenost
Objavljeno: 17.04.2013; Ogledov: 1568; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (7,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici