Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali preobremenjenost z novicami, deljenimi na družbenem mediju Facebook. Preučevali smo koncepte izogibanje novic, percepcijo “novice me bodo našle” in zaupanje v novice. V izvedeni raziskavi je sodelovalo 71 udeležencev. Rezultati raziskave so pokazali, da preobremenjenost s kognitivno obdelavo novic statistično pomembno napove izogibanje novicam in pasivno spremljanje novic, ne napove pa zaupanja v novice, za katero smo ugotovili, da sicer statistično pomembno napove izogibanje novicam. Ker na slovenskem območju na to temo ni bilo narejene nobene raziskave, lahko naša pomembno prispeva k razumevanju preobremenjenosti z novicami in njenimi posledicami, kar lahko ima velik vpliv na načine, kako mediji delijo novice na družbenih medijih.
Ključne besede: družbeni mediji, preobremenjenost z novicami, izogibanje novicam, percepcija ”novice me bodo našle”, zaupanje v novice
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,06 MB)

Opis: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Ključne besede: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 867; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno v DKUM: 11.03.2019; Ogledov: 1981; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: Prilagoditveno vedenje je proces, skozi katerega posameznik oblikuje sebe ter povezuje ter hkrati razmejuje sebe in okolje. Skozi ta proaktivni proces posameznik organizira svoje življenje na namenski, fleksibilen način, da zadovolji svoje potrebe in ugodi zahtevam okolja. Za uspešnost procesa je potrebnih več faktorjev, saj je tudi prilagoditveno vedenje večdimenzionalni proces. Gre za naučeno vedenje, ki ga mora posameznik obvladati, shraniti in priklicati v določenem trenutku. Avtonomija ali posameznikova samostojnost se nanaša na zmožnost zastavljanja in osvajanja ciljev, osebne samostojnosti in svobode ter neodvisnosti. Tudi ta se kaže na več nivojih. Gre za distanciranje od ostalih in pripisovanje dosežkov lastnemu delu in trudu. Koncept individualnosti je precej prepleten s konceptom avtonomije. V obdobju prehoda v odraslost je v polnem teku in je ključen za razmejevanje sebe in lastne identitete od drugih. Gre za oblikovanje lastnih interesov ter mnenj. Gre tudi za pomembno psihološko diferenciacijo med sabo in starši. Vzorec je zajemal 179 udeležencev starih med 18 in 27 let (Mstarost=21.78 let). 52.5% udeležencev je ženskega spola, 47.5% pa moškega. Udeleženci so dosegali različne stopnje izobrazbe, od srednješolske do magisterija (4. do 7. stopnja izobrazbe). Aplicirali smo vprašalnike ABAS-III (sistem ocenjevanja prilagoditvenega vedenja), PSI (vprašalnik psihološke separacije) ter TOPO-K (test individualizacije na prehodu v odraslost). Na podlagi literature zastavljene hipoteze smo preverjali s programom SPSS in primernimi izbranimi analizami. Rezultati so pokazali, da so številne poddimenzije prilagoditvenega vedenja napovednik avtonomije in individualnosti. Med napovednike avtonomije spadajo vključevanje v širše okolje, zdravje in varnost, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Med napovednike individualnosti spadajo funkcionalne/(pred)akademske spretnosti, prosti čas, skrb zase, samonadzor, socializacija in gibanje/delo. Rezultati so pokazali tudi signifikantne povezave med avtonomijo in individualnostjo ter spoloma. Prav tako je prihajalo do signifikantnih razlik pri rezultatih povezav med vsemi tremi konstrukti s spremenljivko starost. Pokazale so se tudi povezave med konstrukti in stopnjo izobrazbe ter med zaposlenostjo in avtonomijo.
Ključne besede: prilagoditveno vedenje, avtonomija, individualnost, prehod v odraslost, starost, spol, odraščanje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1450; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Nogomet danes uvrščamo med najpopularnejše in hitro razvijajoče se športe. Profesionalizem zahteva premoč nad močno konkurenco in tako vedno mlajše igralce, od katerih je zahtevano skoraj nemogoče. Da se ohrani in izboljšuje psihično zdravje igralcev, je nujno prakticiranje psiholoških tehnik, ki razvijajo in zvišujejo nivo motivacije in koncentracije, znižujejo nivo stresa in anksioznosti ter gradijo na visoki samozavesti in timskem delu. Namen naloge je bil raziskati osebnost slovenskih nogometašev. Želeli smo poiskati razlike v osebnostnih potezah med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ter preveriti prisotnost anksioznosti kot osebnostne poteze, stresa in narcisizma. Poskušali smo poiskati neke skupne osebnostne lastnosti, ki poleg motoričnih sposobnosti in talenta oblikujejo posameznika v profesionalnega nogometaša. V raziskavo je bilo vključenih 91 nogometašev, ki so izpolnili vprašalnik osebnosti BFI, vprašalnik anksioznosti STAI, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik stresa PSS. Podatke smo analizirali z multiplo analizo variance in diskriminantno analizo, z uporabo statističnega paketa SPSS. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike glede na kakovost nogometašev. Profesionalni nogometaši so imeli nasproti amaterskim nogometašem nižje izraženo anksioznost, višje izraženo ekstravertnost, čustveno stabilnost in vestnost ter pet dimenzij narcisizma: ekshibicionizem, izkoriščevalnost, nečimrnost, samozadostnost in superiornost. Medtem ko pri izraženosti stresa statističnih razlik med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši ni bilo.
Ključne besede: nogomet, osebnostne lastnosti, profesionalni nogometaši, amaterski nogometaši, anksioznost, stres, narcisizem
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 1609; Prenosov: 205
Celotno besedilo (594,05 KB)