1. Podjetniška demografija in dinamika podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz : Slovenski podjetniški observatorij 2024Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Dijana Močnik, 2025 Opis: Slovenski podjetniški observatorij 2024 prinaša celovito analizo podjetniške demografije ter dinamike podjetij različnih tehnoloških ravni, znanja in razvojnih faz. V prvem delu raziskave smo proučili ključne demografske značilnosti slovenskih podjetij, vključno z njihovim številom, velikostjo, prihodki, stroški dela in dodano vrednostjo, razčlenjeno po dejavnostih, regijah in velikostnih razredih. Drugi del raziskave se osredotoča na podjetja z različno stopnjo tehnološke intenzivnosti in na znanju temelječe storitve, s poudarkom na primerjavi Slovenije z EU. Posebej smo analizirali podjetja v različnih fazah življenjskega cikla, da bi prepoznali njihove konkurenčne prednosti, razvojne izzive ter priložnosti za nadaljnjo rast in inovacije. Na podlagi ugotovitev smo podali strateške usmeritve za izboljšanje podpornega okolja, spodbujanje inovacij, digitalne preobrazbe in internacionalizacije slovenskih podjetij, kar je ključno za dolgoročno konkurenčnost gospodarstva.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, visokotehnološka podjetja, na znanju temelječa podjetja, značilnosti, priložnosti in ovire, strategije in politike, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 17.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (12,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dilema sodobne ženske: družina ali kariera?Maruša Rebernik, 2024, magistrsko delo Opis: Delo obravnava izzive in dileme, s katerimi se soočajo sodobne ženske pri usklajevanju družinskih in kariernih obveznosti. Namen je bil preučiti dileme, ki se nanašajo na usklajevanje teh dveh sfer, s pomočjo predhodnih raziskav in anketnega vprašalnika. Pri raziskavi je bil poudarek predvsem na starosti žensk, izobrazbi žensk, področju dela in starosti žensk ob rojstvu prvega otroka. Glavni rezultati so pokazali, da je družina ključna vrednota, ki je enako pomembna za ženske vseh starosti. Dejavnik starosti ob rojstvu prvega otroka pa je vpliven in ključen za razvoj in zavzetost kariere žensk. Samo preučevanje teorije pa nakazuje na pomembnost in potrebo po podpori delodajalcev in družbe, da ženske lahko lažje in učinkovito usklajujejo svoje mnoge vloge.
Ključne besede: materinstvo, kariera, dilema, diskriminacija, usklajevanje
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. |
4. Podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih - Primer OFEM Maribor 2023Maruša Markuš, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih, pri čemer se osredotoča na prostovoljce na OFEM 2023 v Mariboru. Raziskava se nanaša na socialno podjetništvo, ki je usmerjeno v družbeno blaginjo. Pri tem poudarja vlogo neplačanega dela pri ustvarjanju družbene vrednosti.
Med 100 anketiranimi prostovoljci, večinoma mlajšimi od 30 let in ženskami, jih 54 ni imelo predhodnih izkušenj s prostovoljstvom, pri čemer je 60% prostovoljcev motivirala pridobitev potrdila Evropskega olimpijskega komiteja za podporo v nadaljnji karieri. Večina ne izraža podjetniških namer, saj 44 vprašanih še ni odločenih glede svoje morebitne podjetniške poti, medtem ko je le 36 odločenih, da bodo postali podjetniki.
Po analizi smo prišli do nekaterih drugih dodatnih ugotovitev, ki jih hipoteze niso obravnavale, na primer, da ima 28% vprašanih že svojo podjetniško idejo, 24% pa jih je že vključenih v neke podjetniške aktivnosti. Večina anketiranih prostovoljcev je mnenja, da je mreženje pomembno za podjetniški uspeh, kakor tudi redno zastavljanje lastnih ciljev in vizij za prihodnost.
Tekom raziskovanja smo bili osredotočeni zgolj na slovenske prostovoljce, tako da prostovoljcev iz drugih držav nismo obravnavali. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali so prisotne kakšne razlike med slovenskimi in tujimi prostovoljci. Skozi našo raziskavo smo tudi zasledili, da nekatera področja povezav med prostovoljstvom in podjetništvom v literaturi še niso bila podrobneje raziskana in bi jih bilo v prihodnosti smiselno izpeljati in izpopolniti dosedanje znanje in ugotovitve.
Ključne besede: prostovoljstvo, socialno podjetništvo, podjetniške značilnosti, podjetniške namere, športni dogodki, športni management
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. Določanje udarne žilavosti na atig zvarnih spojih iz nerjavnega jekla : diplomsko deloJan Rebernik, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo najprej opisali cilje same naloge. Temu je sledila predstavitev problema in prevzem določenih delov že zaključene podobne diplomske naloge. Pred eksperimentalnim delom diplomske naloge je opisano še teoretično ozadje za splošno razumevanje tematike. Prav tako smo opisali materiale in postopke, ki smo jih koristili, pred eksperimentalnim delom. Nato pa je po korakih detajlno opisano eksperimentalno delo od začetka, ko so bili pridobljeni preizkušanci, do vseh analiz in preizkusov, kjer je pred prikazom preizkusa vsaka metoda tudi kratko teoretično predstavljena. Na koncu pa so predstavljene tudi vse primerjave in ugotovitve zaključnega dela.
Ključne besede: varjenje, mehanski preizkusi, trdota, udarna žilavost
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 32
Celotno besedilo (4,58 MB) |
6. |
7. Problem and prospectus of SME sectors in India & China with special reference to Chemical, Pharma and Textile IndustriesJaimin Vasa, Akshai Aggarwal, Miroslav Rebernik, 2014, strokovni članek Opis: The SMEs are playing a strategic role in economic growth and development of the country through their contribution to the creation of wealth, employment and income generation. The Chemical, Pharma and Textile Industries are the leading segment in the SME sector. China and India are two of the largest agrarian economies in the world accounting for the bulk of the world's poorest people. There are many resemblances in their preliminary conditions', as well as broad policy orientation. Both countries with similar levels of living with wide geographical differences, and economic and social diversities. Both countries embarked on the course of planned economic development roughly around the same time, after being led to political freedom by two of the most influential political leaders of the 20th century, Mao and Gandhi. Both countries opted at almost the same time, for the heavy industrialisation policy as the quickest route to sustained economic development. However, China sought to follow the 'Soviet model' very closely than India, and China was virtually closed to external economic interaction until the late 1970s. The Indian economy, on the other hand, was largely in the private sector (with a well-developed indigenous entrepreneurial class and the institutional framework of a market economy) in which the state sought to increasingly influence the rate and pattern of economic development. For the Indian and Chinese economy textiles & chemical segments plays a major role. These SMEs segment are exposed to the competitive pressures either directly from the market place or indirectly passed on from their higher ups in the chain. However, with SMEs enthusiasm, flexibility and innovative drive they are mainly focusing on improved production methods, penetrative marketing strategies and management capabilities to continue and build up their operations & growth. The global chemical industry, is one of the fastest growing sectors of the manufacturing industry. Despite the challenges of escalating crude oil prices and demanding international environmental protection standards now adopted globally, the chemicals industry has still grown at a rate higher than the overall-manufacturing segment. In the economic life of India & China, the Textiles Industry has an overwhelming presence. Apart from providing one of the basic necessities of life, the textiles industry also plays a pivotal role through its contribution to industrial output, employment generation and the export earnings of the country.
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 294; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
8. Growth of entrepreneurial opportunities : GEM Slovenia 2017Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, Matej Rus, Karin Širec, 2018, znanstvena monografija Opis: The scientific monograph comprises results of the Slovenian part of the largest global research project on entrepreneurship Global Entrepreneurship Monitor – GEM, which has completed its 19th cycle in 2017. GEM was established in order to (1) measure the differences regarding the relationship towards entrepreneurship, activities and aspirations of individuals in as many countries as possible, (2) uncover factors that encourage or hinder entrepreneurial activities, especially related to societal values, personal attributes and the entrepreneurship ecosystem, (3) provide a platform for assessing the extent to which entrepreneurial activity influences economic growth within individual economies and (4) uncover policy measures for the purpose of enhancing entrepreneurial capacity in an economy. The research helps to better understand the attitude of the society towards entrepreneurship and individual capabilities, among which are the perception of their own abilities for entrepreneurial activities, the ability to perceive opportunities, entrepreneurial intentions and fear of failure. As GEM monitors entrepreneurial activity throughout the phases of the life cycle (nascent, new businesses and established businesses, discontinuation), according to impact (high growth, innovation, internationalization) and by type (early-stage entrepreneurship activity, employee entrepreneurship activity), the picture is much richer than the one that is based only on data gathered from ordinary statistical databases.
Ključne besede: Global Entrepreneurship Monitor, entrepreneurship, early-stage entrepreneurial activity, economic development, entrepreneurship ecosystem
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 8
Povezava na celotno besedilo |
9. Slovenska podjetniška demografija in prenos podjetij : slovenski podjetniški observatorij 2018Dijana Močnik, Mojca Duh, Katja Crnogaj, 2019, znanstvena monografija Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2017 ter primerjali ključne podatke za leto 2016 oziroma 2015 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, gradbeništva, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2017 v celotnem gospodarstvu 122.618 podjetij, ki so zaposlovala 563.356 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2017 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2016 več kot četrtina podjetij (25,9 % ali 6,3 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (23,4 % ali 33,3 milijona). Podjetja predelovalnih dejavnosti v EU-28 in Sloveniji so ustvarila največ dodane vrednosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2016 je znašala 50.900 evrov, v Sloveniji pa 32.700 evrov (36 % manj), najvišja je bila na Irskem (135.600 evrov), najnižja pa v Bolgariji (12.600 evrov). V drugem delu smo proučevali prenos podjetij kot eno izmed od najbolj kritičnih faz v življenjskem ciklu podjetja. Anketirali smo izbrani vzorec strokovnjakov, ki na nacionalni ali regionalni ravni predstavljajo pomembne akterje v podpornem okolju za prenose MSP. Izvedli pa smo tudi raziskavo o prenosih podjetij med ustanovitelji/lastniki MSP v Sloveniji, saj nas je zanimalo, kako podjetniki načrtujejo izvedbo prenosa podjetja in kakšna je potreba po podpori v tem procesu. Pri tem smo se omejili na starostno skupino podjetnikov 55+ in poleg vidika upokojitve upoštevali tudi druge razloge za prenos podjetja.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, prenos podjetja, podporno okolje za prenose podjetij
Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 69
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Slovenska policija na družbenih omrežjih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePolona Rebernik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza policijskega dela z uporabo družbenih omrežij, ki jih posamezniki dandanes uporabljamo bodisi za krajšanje časa, vzpostavitev stikov, promoviranje, deljenje fotografij, videov in glasbe.
Zaključno delo prikaže, kako so družbena omrežja vplivala na sprejem policijskega dela med prebivalci ter kako vzajemno lahko policija sodeluje z njimi. V prvem delu diplomskega dela je pojasnjeno kaj družbena omrežja so, vrste in njihov namen oziroma možnosti njihove uporabe. Predvsem je njihova uporaba precej enostavna in splošno zelo razširjena, zato predstavlja dober in uspešen kanal medsebojne komunikacije. Prav zaradi preprostosti uporabe in možnost hitrega širjenja informacij se družbenih omrežij poslužuje tudi Slovenska policija. Pozitivna lastnost družbenih omrežij je tudi dvosmerna komunikacija, ki omogoča zbiranje informacij o morebitnih pogrešanih osebah, prometnih nesrečah s pobegom, iskanju storilcev kaznivih dejanj ipd.
Največji odziv dosežemo preko priljubljenih družbenih omrežij, kot je npr. Facebook, kjer ima svoj profil večji delež prebivalstva. S tem je namen hitrega deljenja informacij dosežen. Prav tako gre omeniti, da se objave na družbenih omrežjih prilagajajo glede na namen in situacijo obveščanja.
Nadaljevanje diplomskega dela vključuje delno strukturirana intervjuja z bivšo predstavnico za odnose z javnostmi na Generalni policijski upravi mag. Vesno Drole ter z bivšim predstavnikom za odnose z javnostjo Policijske uprave Kranj mag. Bojanom Kosom.
Iz pridobljenih statističnih podatkov pa je moč razbrati starost populacije, ki spremlja strani Slovenske policije na družbenih omrežjih in tako odgovori na zastavljeno eno izmed treh hipotez.
Ključne besede: slovenska policija, družbena omrežja, odnosi z javnostmi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 861; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,37 MB) |
