| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 173
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Zbrano učno gradivo s praktičnimi primeri za predmet Razvoj spletnih sistemov
Boštjan Šumak, Maja Pušnik, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: spletni sistemi, učno gradivo, praktični primeri
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 573; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (8,30 MB)

13.
Zbrano učno gradivo s praktičnimi primeri za predmet Orodja za razvoj aplikacij
Boštjan Šumak, Maja Pušnik, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: razvoj aplikacij, učno gradivo, praktični primeri
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 567; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (9,68 MB)

14.
Uporaba metod PRINCE2 AGILE pri vodenju projektov : diplomsko delo
Matej Sardinšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V industriji projektnega upravljanja podjetja prehajajo iz tradicionalnih linearnih metodologij na tiste, ki jim dovolijo večjo prilagodljivost in pogostejšo izdajo izdelkov. V tem raziskovalnem delu analiziramo lastnosti različnih metodlogij za razvoj programske opreme, pri čemer se osredotočamo na agilne pristope in izpostavimo PRINCE2 AGILE. Ob tem še spoznamo, kako se upravljajo projekti pri različnih panogah in katere metodologije, procesi, principi in postopki se uporabljajo, da je rezultat kakovosten izdelek v najkrajšem možnem času s pomočjo primerjalnih primerov podjetij, ki hočejo posvojiti najbolj primerno agilno metodo zase.
Ključne besede: projekti, upravljanje, metodologije, PRINCE2 AGILE
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 383; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

15.
Analiza in uporaba trendov Industry 4.0 : magistrsko delo
Patrik Šplajt, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti pomen koncepta industrija 4.0 (I4.0) in izkoriščenost le tega na slovenskem področju. Najprej smo poiskali in podali ključne informacije o I4.0. Nato smo sestavili vprašalnik, s katerim smo želeli izvedeti, kako dobro zaposleni poznajo I4.0 in kako pogosto se pojavlja v podjetjih. Na koncu smo rezultate analizirali in jih grafično predstavili. Prišli smo do ugotovitev, da je na slovenskem področju industrija 4.0 dobro poznana in v veliki meri uporabljena v podjetjih.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija, pametna tovarna
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 341; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

16.
Razvoj strežniške aplikacije Orbita@Backend s tehnologijo NodeJS : magistrsko delo
Janez Pušnik, Anžej Bečan, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj strežniškega sistema Orbita@Backend na osnovi tehnologije NodeJS. Na podlagi analize podanih komponent smo zasnovali arhitekturo sistema z različnimi tehnologijami, katero smo povezali v celoto. Uporabili smo podatkovno bazo za shranjevanje podatkov in Docker za nameščanje in grajenje aplikacije. Uporabljen jezik za implementacijo je bil JavaScript/TypeScript. Rezultat magistrskega dela predstavlja rešitev, ki omogoča upravljanje z laboratorijskimi vzorci na terenu v produkcijskem okolju.
Ključne besede: NodeJS, JavaScript, strežnik, PostgreSQL, Docker
Objavljeno v DKUM: 02.08.2021; Ogledov: 555; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

17.
Vpliv kulturnih razlik na strategijo trženja na evropskem in kitajskem trgu - primer družbe ikea
Mojca Pušnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Ključne besede: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 646; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

18.
Rešitve pametnih mest v Sloveniji : magistrsko delo
Simon Žibert, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Ključne besede: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Objavljeno v DKUM: 02.06.2021; Ogledov: 693; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

19.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela : master's thesis
Kamelija Chavdarova, 2021, magistrsko delo

Opis: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Ključne besede: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 493; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

20.
Stili vodenja v celjskih dostavnih podjetjih
Lovro Pušnik, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Kako dobro bo delovalo neko podjetje, kako bodo zaposleni usklajeni in učinkoviti, je v veliki meri odvisno od vodje in njegovega načina vodenja. Uspešni vodja je nekdo, ki se zaveda, da se je potrebno premišljeno lotiti vodenja. Zaposlene usmerjajo, spodbujajo, jih vodijo ter skrbijo zanje. Podjetja se med seboj razlikujejo, prav tako zaposleni med sabo, sama dinamika v podjetju, način dela ter cilji, navsezadnje se tudi vodje razlikujejo, zato je pomembno, da vse dejavnike vključimo pri izboru stila vodenja. Poznamo več stilov vodenja. Anketni vprašalnik, ki je predstavljen v nalogi, je vprašalnik W. J. Reddina, ki je stile vodenja razdelil na: zadržan stil, k odnosom usmerjen stil, stil usmerjen k delovnim ciljem ter k sodelovanju usmerjen stil vodenja. Anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene dostavnih podjetji. S pomočjo rezultatov smo lahko ocenili vodenje vodij. Prišli smo do ugotovitev, da v dostavnih podjetjih prevladuje vodenje, ki je usmerjeno k delovnim ciljem in k sodelovanju. Sicer sta to dve skrajnosti vodenja, a za dostavna podjetja, kot so ta, ki smo jih tudi anketirali, se je kombinacija obeh stilov izkazala za najučinkovitejšo. Vodja pa mora vedeti, kdaj uporabi kakšen stil vodenja. Vodenje, osredotočeno na ljudi, pripomore, da se oblikuje tim, ki med seboj dobro sodeluje. To je zelo pomembno za dostavna podjetja, saj si morajo kurirji med seboj pomagati, da lahko delo steče, predvsem v obdobjih, kjer je dela več, časa pa enako, saj so delovne naloge takšne, ki jih morajo opraviti v enem dnevu. Da delo steče, kot je potrebno in v roku, so pomembna jasna navodila in vodenje, za kar pa je pomembno k delovnim ciljem naravnano vodenje.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 22.04.2021; Ogledov: 759; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (842,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici