| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj ter integracija sistema za zaznavo nedovoljenih vstopov in izstopov vozil s parkirnih površin : diplomsko delo
Žan Nadvežnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se v prvem delu posveti problemu, ki je vedno bolj pogost pojav nedovoljenih vstopov in izstopov vozil ali pobegov s parkirnih površin, ter spoznavanju že obstoječih sistemov in njihovim komponentam. Nadaljujemo z načrtovanjem razvoja cenovno ugodnega kontrolnika za zaznavo omenjenega problema. V tem delu se posvetimo predvsem procesni enoti, navedemo naše želje in cilje, ki jim mora kontrolnik zadostiti, sestavimo logično tabelo in navedemo pogoste načine poskusa prevare. Delo nadaljujemo s poglavji, ki se posvečajo izdelavi električne sheme kontrolnika, izbiri ustreznih komponent, samemu konstruiranju tiskanine. Povezavi kontrolnika v celoten sistem ter programu. Delo se konča z zaključkom, kjer si ogledamo razloge za deviacijo samega dela od zadanih ciljev in možne izboljšave za naš sistem, ki jih sami še nismo implementirali.
Ključne besede: Parkirni sistemi, Kontrolnik pobega, ATmega328P, Tiskano vezje.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

2.
Coaching kot orodje kariernega razvoja za zagotavljanje uspešnosti poslovanja podjetij vključenih v Vseživljenjsko Karierno Orientacijo
Anja Nadvežnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Temelj vsakega podjetja so ljudje oziroma njihovi zaposleni. Za uspešen razvoj podjetja je ključno, da so zaposleni dovolj usposobljeni in da se lahko uspešno spopadajo z novimi razmerami. Podjetja se prav zaradi tega odločajo za sistematičen razvoj človeških virov. Poudarek je predvsem na izobraževanju, usposabljanju, motiviranju ter izgradnji kariere. Preko kariere posameznik pridobiva različna znanja, spretnosti in izkušnje. Razvoj kariere poteka skozi celo življenje. Kako bo posameznik pripravljen razvijati svojo kariero, pa je v veliki meri odvisno od njega samega. V poslovnem svetu se vse bolj uveljavlja spoznanje, da tehnološke inovacije ne zadoščajo več za ohranjanje konkurenčne prednosti, kar pomeni, da jih je potrebno nadgraditi z iskanjem novih, svežih pristopov k organizaciji odnosov v podjetju, da se v čim večji meri uporabijo človeški potenciali. Vedno več poudarka je na vodenju. Takšno spremembo organizacijske kulture lahko dosežemo z uvedbo kulture coachinga. Coaching ni čudežna rešitev za osebne ali poslovne izzive, vendar pa zagotovo lahko pomaga pri kreiranju skritih potencialov tako pri posameznikih kot tudi v organizacijah. Je ključ, ki zagotavlja motivacijo, odkrivanje strasti in neomejenih potencialov. Znotraj coachinga se je, kot način iskanja zaposlitve, razvil karierni coaching. Karierni coaching je direkten življenjski proces učenja in razumevanja o tem, kako naj posamezniki vodijo svojo lastno kariero, ki jim skuša olajšati iskanje kariernih možnosti ter iskanje notranjih vrednot. V magistrski nalogi obravnavamo človeške vire, njihov razvoj in pomen za organizacijo ter management človeških virov. Poudarek je na kariernem razvoju ter coachingu kot metodi za zagotavljanje uspešnosti poslovanja podjetij, vključenih v Vseživljenjsko karierno orientacijo. Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. Teoretični del zajema pregled literature, ki se navezuje na temo naloge, in empirični del, v katerem smo predstavili rezultate izvedene raziskave. V teoretičnem delu predstavljamo management človeških virov, človeške vire, karierni razvoj in coaching z vidika različnih domačih in tujih avtorjev. V empiričnem delu smo najprej predstavili Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA in projekt Vseživljenjska karierna orientacija, katerega izvajalec je omenjeno podjetje. Na podlagi anketnega vprašalnika in pridobljenih rezultatov smo opravili analizo, s katero smo zastavljene hipoteze preverili. Sklep zajema ključne ugotovitve in misli, ki smo jih pridobili skozi izdelavo magistrske naloge. Za zaključek pa smo podali predloge za izboljšavo, ki jih podjetje lahko uporabi pri nadaljnjem poslovanju.
Ključne besede: človeški viri, management človeških virov, coaching, karierni razvoj, karierni coaching.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 2197; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE MED ORGANIZACIJAMI
Anja Nadvežnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Medorganizacijski trgi so trgi izdelkov in storitev, ki jih kupujejo podjetja, vladne organizacije in institucije, z namenom vgradnje, porabe, uporabe ali preprodaje. Porabnike izdelkov za poslovno rabo sestavljajo proizvodna in pridelovalna podjetja ter distributerji, ki kupujejo in prodajajo drugim industrijskim in institucionalnim porabnikom iz številnih panog. Najpomembnejše značilnosti, ki veljajo za medorganizacijski trg so manjše število odjemalcev oziroma poslovnih subjektov, visoka geografska koncentracija, tako na globalni kot tudi na regionalni ravni. Značilna je obsežna celotna prodaja ter posledično tudi obsežnejši nakupi. Na medorganizacijskem trgu se pojavlja manjše število močnejših kupcev, ter tesna povezanost med dobavitelji in strankami. Med medorganizacijskim in porabniškim trgom obstajajo nekatere znatne razlike in dejavniki, po katerih se medorganizacijski trg ločuje od porabniškega, te so: manj kupcev, večji nakupi, tesni odnosi med dobavitelji in odjemalci, geografska osredotočenost kupcev, izpeljano povpraševanje, neprožno in nestalno povpraševanje, strokovno kupovanje, ter več dejavnikov, ki vpliva na nakup. Med njih uvrščamo na primer ljudi, nakupne komisije, idr. Kljub nekaterim razlikam še vedno lahko trdimo, da imata medorganizacijski in porabniški trg kar nekaj podobnosti in prav zato lahko večino trženjskih metod in orodij, ki jih uporabljamo na porabniškem trgu, z rahlimi spremembami prenesemo tudi na medorganizacijski trg. Marketinški splet je skupek trženjskih orodij, ki jih podjetje uporablja, da doseže svoje trženjske cilje na ciljnem trgu. Med marketinški splet na medorganizacijskem trgu uvrščamo štiri ključne dejavnike, tako imenovane 4P: izdelke, distribucija, marketinško komuniciranje in cena. Organizacije, med katerimi potekajo menjalni procesi, sestavljajo ljudje oziroma osebnosti z različnimi lastnostmi. Vključevanje mnogih posameznikov iz različnih funkcij in hierarhičnih ravni organizacij, povečuje kompleksnost medorganizacijskega marketinga. Vloge, ki jih »igrajo« ljudje na medorganizacijskem trgu lahko razdelimo v šest različnih skupin in sicer so to uporabniki, vplivneži, odločevalci, potrjevalci, nakupovalci in čuvaji. Na medorganiazcijskem trgu se oblikujejo dolgoročni odnosi med organizacijskimi kupci. Medorganizacijski trg sestavljajo različni segmenti medorganizacijskih kupcev. Heterogenost pa zahteva od prodajalcev oblikovanje primarnega marketinškega spleta za vsak posamezni tržni segment. Na medorganizacijske kupce vplivajo najrazličnejši vplivi, tako okolje, kot tudi sama organizacija v kateri se nahajajo, skupine, ter osebni dejavniki. Omrežja medpodjetniških odnosov so zaznamovana z različnimi teorijami. S proučevanjem posameznih razmerij ne moremo celostno analizirati dogodkov na medorganizacijskih trgih, zato je primernejše proučevanje omrežje odnosov. Glede na predstavljena omrežja medpodjetniških odnosov z vidika različnih teorij ugotavljamo, da je kljub različnim raziskovalnim metodam osnovna enota proučevanja pravzaprav skupna vsem teorijam, to je odnos med dvema udeležencema. Celoten komunikacijski splet podjetja, imenovan tudi promocijski splet, je sestavljen iz ustrezne mešanice oglaševanja, osebne prodaje, pospeševanja prodaje, stikov z javnostmi in orodji neposrednega trženja. Oglaševanje delimo na tisto oglaševanje, kjer oglašujemo izdelke ali storitve in na korporativno oglaševanje. Najpomembnejši način spodbujanja povpraševanja v marketinškem komunikacijskem spletu je osebna prodaja. Odnosi z javnostmi so zelo primeren instrument marketinškega komunikacijskega spleta zaradi treh dejavnikov, ti so visoka prepričljivost, neopaznost in dramatizacija. Med neposredno marketinško komuniciranje pa uvrščamo telemarketing, direktno pošto in oglaševanje z neposrednim odzivom.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, Medorganizacijski trg, Marketinški splet, Udeleženci medorganizacijskega trga, Instrumenti marketinškega komuniciranja, Medpodjetniški odnosi
Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 3143; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (362,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici