Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Globoko evtektična topila predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom za ekstrakcijo bioaktivnih učinkovin. V sklopu magistrskega dela smo za namen ekstrakcije antioksidativnih spojin iz rožmarina sintetizirali šest različnih globoko evtektičnih topil, pri čemer so vsi kot akceptorja vodikove vezi vsebovali holin klorid, kot donorji vodikove vezi pa so se izmenjevali etilen glikol, 1,2-propandiol, ocetna kislina, mlečna kislina, urea in fruktoza, kot primerjavo s konvencionalim topilom pa smo uporabili raztopini različnih koncentracij etanola in metanola. Za pripravo vzorcev smo uporabili tehniko matrično trdno-fazne disperzije, za identifikacijo in kvantifikacijo izbranih spojin pa smo uporabili metodo tekočinske kromatografije ob uporabi UV detektorja (HPLC-UV). Dobljenim ekstraktom smo določili še antioksidativno delovanje s TPC, FRAP in DPPH testi. Vsi antioksidativni testi so pokazali, da je imel vzorec, pri katerem smo uporabili mlečno kislino kot HBD, najvišjo antioksidativno aktivnost, temu pa sta sledila vzorca, pridobljena s 70 % etanolom in z DES topilom na osnovi ocetne kisline. Dobljene rezultate smo primerjali s podobno raziskavo na področju ekstrakcij fenolnih spojin iz rožmarina z uporabo globoko evtektičnih topil, pri čemer smo njihove rezultate presegli. S tem smo razvili in vpeljali novo, hitro, bolj učinkovito in cenovno ugodno ekstrakcijsko metodo ob uporabi globoko evtektičnih topil za pripravo rastlinskih ekstraktov z visoko vsebnostjo aktivnih učinkovin iz rožmarina.
Ključne besede: Globoko evtektična topila, rožmarin, HPLC, TPC, FRAP, DPPH
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 866; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: Posameznikova življenjska pot je v veliki meri odvisna od njegove kariere, zato je pomembno, da začne o njej že zgodaj razmišljati. Z razvojem kariere posameznik pridobiva različne spretnosti, znanje, izkušnje in kompetence, ki so pomembne pri iskanju zaposlitve. Pridobi jih lahko tudi z neformalnimi oblikami dela, kot so razni projekti, prostovoljno delo itd. Večina mladih se namreč po končanem študiju sooča s težavo pri iskanju zaposlitve, saj niso dovolj kompetentni za določeno delovno mesto zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. V teoretičnem delu smo predstavili težavo načrtovanja kariere. Predstavili smo pojem kariera, teorije kariere, prvo zaposlitev, delovne izkušnje in kompetence. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje med rednimi študenti 3. letnikov dodiplomskega študija na Fakulteti za organizacijske vede na Univerzi v Mariboru. Zanimalo nas je, kako študenti načrtujejo svojo kariero. Ugotovili smo, da je največ študentov začelo razmišljati o svoji karieri že v srednji šoli. Izkazalo se je, da jih je nekaj že v delovnem razmerju, večina pa delo opravlja delo še preko študentskega servisa. Anketirani študentje menijo, da jim bodo delovne izkušnje, ki so si jih pridobili s študentskim delom, koristile v srednji oz. veliki meri. Ugotovili smo tudi, da so delovne izkušnje pomembne za načrtovanje lastne kariere. Večina študentov pričakuje zaposlitev v roku od 3 do 6 mesecev. Izkazalo se je tudi, da študenti, ki opravljajo študentsko delo v organizacijah, ne vedo, ali se bodo v tem podjetju kasneje lahko zaposlili.
Ključne besede: Načrtovanje kariere, iskalci prve službe, delovne izkušnje, kompetence
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1077; Prenosov: 186
Celotno besedilo (980,01 KB)

Opis: Dandanašnji je blogerstvo novodobni trend, ki je prisoten tako pri mlajši kot tudi pri starejši generaciji. Izmed številnih podvrst blogov smo izbrali podvrsto politični blog. Politični blogovski zapis spada k presojevalnim besedilom, saj lahko skozenj jasno razberemo avtorjev odnos do tematike. V primerjavi z ostalimi podvrstami blogov, je politični blog bolj podoben poročevalskim žanrom. Njegova temeljna funkcija je interpretiranje, razčlenjevanje in pojasnjevanje aktualnih dogodkov. Bralcu je omogočen vpogled v ozadje različnih političnih dogajanj, avtor pa poleg tega razlaga, vrednoti in ponuja možne rešitve. Blogovske zapise lahko pisci objavljajo na različne načine. Zapis lahko objavijo v tradicionalni obliki časopisnega članka ali v novodobni obliki spletnega bloga. Med njima obstajajo določene razlike. Ena očitna razlika je interaktivnost, saj spletni blogovski zapisi omogočajo medsebojno komunikacijo med sporočevalcem in prejemnikom, pri čemer se bralci na zapis lahko odzovejo. Sporočevalec in prejemnik sta tako v komunikacijskem razmerju, v katerem sporočevalec blogovski zapis objavi, naslovnik pa se naveže nanj s komentarjem. Ta način komunikacije je dialoški, saj poteka obojesmerno. Cilj pričujočega magistrskega dela je analiza in primerjava izbranih nemških in slovenskih političnih blogov. Namen naloge je s pomočjo komparativne analize ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med nemškimi in slovenskimi blogi, tako med obema jezikoma kot med posameznimi avtorji. Naša raziskava vključuje stilno analizo, ki je vitalnega pomena pri sleherni besedilni obravnavi. Pri stilni analizi namreč na tekst pogledamo iz različnih vidikov, ga razčlenimo in analiziramo. S pomočjo holistične analize tako pridemo do odgovorov na številna vprašanja. Vsa obravnavana besedila so analizirana na makro-, mezzo- in mikroravnini. Makrostilostična analiza je celostna analiza, medtem ko sta mezzo- in mikrostilistična analiza podrobni analizi besedila na ravni odstavka in stavka. Pri makrostilistični analizi smo osredinjeni na zunanjo obliko besedila ter splošne značilnosti, medtem ko se pri mikrostilistični analizi natančno posvetimo posameznim besedilnim delom. Izbrana besedila vsebinsko in časovno sovpadajo, saj obravnavajo problematiko migracij, ki je ena izmed osrednjih tem sodobnega časa. V predočeni magistrski nalogi so analizirani štirje politični blogovski zapisi – dva nemška in dva slovenska. Slovenska blogovska zapisa, ki sta bila izbrana za analizo v empiričnem delu, sta: »Cerarjeva budnost in Jelinčičeva grozljivost« Borisa Vezjaka ter N'Tokov »Kateri tujci so zdaj ok«. Nemški besedili pa nosita naslov: »Innenminister Friedrich möchte wieder Grenzkontrollen in der EU« ter »Syrien – der vergessene Krieg«. Njuna avtorja sta Anne Roth in Richard Gutjahr. Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema teoretične vsebine, ki so podstat empiričnega dela. V njem je obravnavana teorija o besediloslovju, kontrastivni tekstologiji, internetu, blogu in njegovi zgodovini, političnem blogu in njegovih lastnostih, ter retoričnih figurah. Nazadnje je predstavljena in opisana še metoda holistične stilne analize, ki je kasneje v empiričnem delu tudi realizirana. Empirični del vsebuje analizo izbranih nemških in slovenskih blogovskih zapisov. Besedila so najprej analizirana na makro ravnini, pri čemer je besedilo obravnavano kot celota. Makrostilistična analiza vsebuje vsebinski pregled, opiše zunanjo obliko blogovskega zapisa, opiše sestavne elemente, razkrije avtorjev namen pisanja, predstavi kompozicijo in strukturo ter opredeli funkcijski stil in stilne plasti.
Ključne besede: politični blog, kontrastivna tekstologija, stil, komparativna analiza, stilna analiza, makrostilistična analiza, mikrostilistična analiza
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 1192; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Odkar je v naše življenje vstopil internet kot multimodalni medij, se je v sklopu razvijajoče se internetne tehnologije ter novonastalih »online« besedilnih vrst koncem prejšnjega tisočletja pojavil tudi novi način dialoške komunikacije v obliki bloga. Le-ta je nadomestil poprejšnjo »offline« obliko dnevniških zapisov in ji dodal argumentativni aspekt ter apelativno funkcijo. Pričujoče magistrsko delo preučuje argumentativno strukturo političnih blogov na podlagi nadrobne strukturne in jezikovno stilne analize. V teoretičnem delu je najprej predstavljena zgodovina blogov, ki so kmalu po vzniku interneta postali priljubljena domena medmrežne komunikacije, ki je ljudem omogočila javno obelodanjenje njihovega mnenja in virtualno povezanost s celotnim svetom. Izhajajoč iz teoretičnih dognanj, smo ugotovili, da se je blogosfera začela razvijati leta 1999 in čez noč postala nepogrešljiv vir vsakdanje komunikacije. Razlog za hitro širjenje je bil tudi ta, da je vsak povprečni slehernik lahko vzpostavil svojo spletno stran in z relativno lahkoto ustvaril svojo blogovsko platformo, preko katere je prenesel svoje sporočilo v svet. Tako so se najprej pojavili osebno-izpovedni blogi, kmalu zatem pa tudi blogi, ki so naslavljali specifične teme. Posledično so že v nekaj letih postali nadvse priljubljeni politični blogi, s pomočjo katerih so blogerji želeli vplivati na javno mnenje. Na tem mestu je treba omeniti, da blogovski zapisi že od samih začetkov veljajo za besedilni žanr, v katerem pisci izražajo svoje mnenje z namenom prepričati bralca. V njih lahko zasledimo tudi moderni duh časa, ki se kaže v novodobnih izraznih strukturah. Blog se od ostalih besedilnih žanrov loči predvsem po tem, da v njem prevladuje avtorjevo lastno vrednotenje dogodka. Večina ostalih, predvsem poročevalskih žanrov, namreč ne dovoljuje podajanje lastnega mnenja, s čimer bi prestopili žanrske okvire. Blog teh okvirov praktično nima, zakaj producentom je dovoljeno vse. Posamezniki namreč ne delujejo znotraj strogo konfiniranega sistema, temveč pravila postavljajo sami. Sicer obstajo tudi takšni blogi, ki delujejo v okviru določene časopisne hiše, a jim v striktnem pomeni besede ne moremo reči blogi, oziraje se na dejstvo, da je blog strogopomensko v domeni individuuma in ne organizacije. Priljubljenost blogov lahko pripišemo številnim dejavnikom. Poglavitni razlog je javna dostopnost, poleg tega pa je tudi zunanja podoba v primerjavi z ostalimi besedilnimi vrstami izjemno zanimiva, lahko bi rekli, da celo razgibana. Sestoji namreč iz fluidnega prepletanja slikovnega gradiva in besedila, obenem pa je načeloma blogu na koncu dodana funkcija komentarja, ki omogoči dialoški proces med producentom, torej stvariteljem bloga, in recipientom, bralcem, ki dostopa do bloga z namenom izpopolniti svojo miselno shemo in rekonstruirati lastno mnenje. Blog smo se namenili analizirati na podlagi predpostavke, da ta besedilna vrsta avtorju omogoča izražanje lastnega mnenja in odnosa do obravnavane vsebine, pri čemer je zapis stilno bogat. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, vsled česa imajo politični blogi v javni sferi tako silen vpliv. Pri iskanju odgovora na to vprašanje smo se osredinili na strukturno analizo argumentativne sheme blogovskih zapisov in jezikovno stilne lastnosti teh besedil. Argumentacija nas je zanimala zato, ker je pomemben del vsakega teksta. Avtor lahko namreč svoje bralce prepriča le tako, da jih seznani z ustreznimi argumenti in svoje argumente utemelji. Pri tem so mu na voljo vse jezikovno stilne prvine oziroma izrazne možnosti, ki jih ponuja jezik. Argumentacija je tudi edini način, s katerim lahko na plano prodre tud apelativna funkcija, ki se je avtorji često poslužujejo. Persuasija predstavlja namreč avtorjevo ciljno usmerjenost, brez katere bi blogovski zapis ne imel notranje namenskosti.
Ključne besede: politični blog, stilistična analiza, argumentacija, Toulminov model, komparativna analiza
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1220; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec predstavlja Karla Velikega z dveh zornih kotov. V prvem delu je predstavljen kot mogočen vladar, »Oče Evrope«, svetilnik tedanje zahodno srednjeveške Evrope, ki je z reformami v cerkvi, upravi in izobraževanju ter s čutom za umetnost uspešno vodil Frankovsko kraljestvo. Kot edini takšen vladar zgodnjega srednjega veka je želel ohraniti vez z Rimom. Eden izmed načinov je bilo popravljanje svetih knjig. Proces se je imenoval »correctio« in se ni nanašal le na prepisovanje in popravljanje knjig, ampak je proces zajel vse vidike življenja, tudi arhitekturo. V drugem delu je Karel Veliki predstavljen kot goreč kristjan, ki je s silo in z mečem pokristjanjeval vsa poganska ljudstva v svojem kraljestvu, saj jih je želel pripeljati h krščanski veri. Formalno je bila politika križa in meča takrat zakonsko utemeljena, a ni prinašala želenih dolgoročnih rezultatov. Slednje je bilo doseženo šele skozi irski način pokristjanjevanja, ki so se ga po uspešnem izvajanju pri saškem ljudstvu posluževali tudi pri slovanskem ljudstvu. S pridobljenim nazivom cesarja leta 800 je Karel Veliki lahko pokristjanjevanje v krščansko vero na območju cesarstva tudi opravičil.
Ključne besede: Karel Veliki, »Oče Evrope«, pokristjanjevanje, Frankovsko kraljestvo, Sasi
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 2529; Prenosov: 316
Celotno besedilo (2,23 MB)