Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi predstavimo ocenjevanje modelov preživetja in stohastično modeliranje dolgoživosti, kar uporabljamo za analizo in razumevanje življenjske dobe. V teoretičnem delu predstavimo osnovne definicije iz verjetnosti in statistike. Sledi opis aktuarskih podatkov o življenjski dobi in neparametrično ocenjevanje funkcije preživetja. Nato obravnavamo modele za ocenjevanje preživetja, kjer se poglobimo v Kaplan-Meierjev, Nelson-Aalenov in Coxov model. V naslednjem poglavju se osredotočimo na stohastične modele dolgoživosti. Prvo predstavimo definicijo stohastičnega modela dolgoživosti, nato se osredotočimo na Lee-Carterjev model ter izvirni in M7 Cairns-Blake-Dowdov model. V praktičnem delu je prikazana uporaba vseh modelov, ki so predstavljeni v magistrskem delu, na konkretnih podatkih. Uporaba modelov ocenjevanja preživetja je predstavljena s pomočjo SPSS-a in Excela, medtem, ko so stohastični modeli dolgoživosti predstavljeni v programski kodi jezika $R$.
Ključne besede: analiza preživetja, krnjeni podatki, krivulja preživetja, stohastični procesi, Kaplan-Meier, Nelson-Aalen, Cox, Lee-Carter, CBD.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,80 MB)

Opis: Diplomsko delo Mejniki gibalnega razvoja otrok starih od 2 do 3 leta obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pomen gibanja za otroke, gibalni razvoj, mejnike gibalnega razvoja, koncept gozdnega vrtca ter denverski razvojni presejalni test. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz populacije otrok, starih od 2 do 3 leta, iz Vrtca Otona Župančiča Maribor, ki ni vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, in Vrtca Ravne na Koroškem, ki je vključen v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije. Podatke smo zbirali s kvantitativno metodo, pri čemer smo uporabili denverski razvojni presejalni test za ugotavljanje gibalnih mejnikov otrok. Rezultati so pokazali, da so otroci iz vrtcev, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev Slovenije, dosegali boljše rezultate in hitreje dosegali gibalne mejnike kot otroci iz vrtcev, ki niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev. Dejavnosti v naravnem okolju so pozitivno vplivale na razvoj grobe in fine motorike otrok. Pričujoče diplomsko delo prispeva k razumevanju vpliva naravnega okolja na gibalni razvoj otrok in podaja priporočila za vključevanje večjega števila aktivnosti na prostem v predšolske programe, kar pomembno vpliva na celostni razvoj in dobro počutje otrok. Prav tako izpostavlja pomen zgodnjega vključevanja otrok v naravne dejavnosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj in pozitivno vpliva na njihovo zdravje.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalni mejniki, Mreža gozdnih vrtcev Slovenije, denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 31
Celotno besedilo (536,79 KB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen starostnik, njegova družina na domu in spremembe, ki jih starost prinaša tako na njegovem telesu kot spremembe v njegovi okolici. Predstavljene so tudi zakonske ureditve skrbi starostnika v domačem okolju ter nekateri vidiki patronažne zdravstvene nege, družinskih negovalcev, prostovoljstva, ter Društva upokojencev Lovrenc na Pohorju. Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je sestavljen iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih trideset starostnikov iz Lovrenca na Pohorju. Rezultati raziskave: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih starostnikov živi samih ali s svojimi partnerji in največ jih živi v lastni hiši. Skoraj vsi so odgovorili, da imajo dom urejen njihovim potrebam, polovica jih je odgovorila, da vsakodnevne aktivnosti opravijo sami. Večina anketiranih starostnikov se doma počuti osamljeno ali se tako počutijo vsaj občasno. Raziskava je pokazala, da več kot polovico starostnikov patronažna medicinska sestra ne obišče in da si le ti njenega obiska ne želijo. Vsi anketirani starostniki si želijo dom za starejše ljudi v domačem kraju. Sklep: Rešitev osamljenosti starostnikov je v celotni družbi. Družba bi marala spremeniti odnos do staranja in do starih ljudi. Vsak posameznik lahko naredi veliko za starostnike v svojem okolju, če si vsaj kako uro na teden vzame in se z njimi pogovori ter jim priskoči na pomoč. Tako bi se starejši ljudje počutili sprejete, mlajši pa bi se veliko naučili.
Ključne besede: stari ljudje, staranje, nega na domu, domače okolje, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 06.10.2010; Ogledov: 5128; Prenosov: 950
Celotno besedilo (973,07 KB)