| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzpostavitev in analiza kontejnerjev docker za gostovanje storitev
Žan Fingušt, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjih dneh računalništva je večina aplikacij, ki jih uporabljamo, v ozadju podprta z zalednim delom sistema. Takšna zaledja je potrebno gostovati na strežnikih, ki morajo biti varni, zanesljiv in zmogljivi, predvsem pa mora njihova zmogljivost biti dobro izkoriščena. Cilj diplomskega dela je vzpostaviti sistem, primeren za gostovanj kontejnerjev Docker, raziskati programski paket Docker, kot orodje za razvoj in gostovanje takšnih storitev ter s praktičnimi primeri preizkusiti njegove funkcionalnosti. Docker namreč zelo učinkovito uporablja strojne vire v primerjavi z drugimi pristopi in ponuja veliko funkcionalnosti, s katerimi nam olajša naše delo.
Ključne besede: gostovanje, kontejnerji, Docker, Linux
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 102; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

2.
3.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA TRGOVANJE Z OPCIJAMI
Boštjan Fingušt, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Opcija je pogodba med dvema stranema, ki imetniku daje pravico in ne dolžnost kupiti ali prodati v pogodbi določen predmet po vnaprej določeni ceni do dogovorjenega časovnega roka. Imetnik opcije pridobi pravico, za katero plača premijo, in sicer ne glede na to, če se odloči, da bo svojo pravico uveljavil ali ne. Opcija spada med izvedene finančne instrumente, kar pomeni, da je njena vrednost povezana z osnovnim finančnim instrumentom, na katerega je napisana. V osnovi ločimo dva tipa opcij. Nakupna opcija (call option) omogoča imetniku opcije pravico kupiti osnovni instrument, na katerega se nanaša, po vnaprej določeni ceni na določen dan. Prodajna opcija (put option) imetniku omogoča pravico prodati osnovni instrument po vnaprej določeni ceni na določen dan. Z opcijami se največ trguje na organiziranih tržiščih (borzah), na OTC (»over the counter«) tržiščih, ter na trgu principal-to-principal. Razvoj telekomunikacijske tehnologije in novosti so v obdobju pred krizo poskrbele za hiter porast trgovanja na opcijskih trgih. Finančna kriza, ki je dobila svoj povod ob poku nepremičninskega balona v ZDA, je zajela ves svet in omajala celotno gospodarsko stabilnost. V velikih težavah so se znašle številne finančne institucije, porušeni so bili finančni sistemi, borzni indeksi neprestano padajo. Globalna finančna kriza je močno zmanjšala trgovanje z vrednostnimi papirji in na ta način trgovanje z opcijami. Do zmanjšanja trgovanja z opcijami je postopoma prihajalo v vseh svetovnih regijah. Gibanje borz in trgovanje z opcijskimi pogodbami v naslednjih letih bo predvsem odvisno od tega, kako močno bo okrevanje svetovnega gospodarstva.
Ključne besede: Ključne besede: prodajna opcija, nakupna opcija, finančna kriza, borza, delniška opcija, opcija na delniški indeks
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1819; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (15,79 MB)

4.
PODOBA ZGODOVINE JUDOVSTVA V ČASU JOŽEFA FLAVIJA
Mojca Fingušt, 2010, diplomsko delo

Opis: Judovska zgodovina že sama po sebi predstavlja nekaj mističnega, neraziskanega. Še posebej, ko je govora o judovski zgodovini 1. stoletja n. š. Glavni namen diplomske naloge je analizirati judovsko zgodovino tega časa predvsem na področju rimske province Judeje ter predstaviti razvoj judovstva skozi oči sodobnika, judovskega zgodovinarja in pisatelja, Jožefa Flavija. Današnje območje Palestine je bilo v začetku 1. stoletja n. š. samostojna judovska država, ki pa je bila kmalu vključena v Rimsko cesarstvo. Judje so tako izgubili naprej teritorialno neodvisnost, sčasoma pa so bili podvrženi še kulturni, gospodarski in verski nadvladi Rimljanov. Glavni vir za preučevanje tega obdobja judovske zgodovine so dela judovskega zgodovinarja Jožefa Flavija. Flavij pa ni bil samo judovski zgodovinar in pisatelj; bil je poveljnik judovske vojske v Galileji v velikem judovskem uporu v letih 66—73, ki je bil med uporom zajet in je tudi nastopil v vlogi tolmača pri rimskem cesarju Vespazijanu. Pod pokroviteljstvom flavijske dinastije je v Rimu napisal štiri dela, v katerih opisuje zgodovino judovstva do konca velikega upora leta 73. Njegova dela tako predstavljajo temeljni vir za preučevanje judovske zgodovine na področju Judeje in bližnjih območij v 1. stoletju n. š.
Ključne besede: Judovstvo, Jožef Flavij, 1. stoletje n. š., judovski upor, judovska zgodovina
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2760; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (887,71 KB)

5.
ZNAČILNOSTI PREVAJANJA ZGODOVINSKIH BESEDIL IZ ANGLEŠČINE V SLOVENŠČINO NA PRIMERU BESEDILA BELLUM IUDAICUM - THE JEWISH WAR, KNJIGA III, VRSTICE 289-408
Mojca Fingušt, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava prevajanje zgodovinskih besedil za čas rimskega imperija. Zgodovinska besedila starejših zgodovinskih obdobij, še posebej iz obdobja rimskega imperija, niso napisana na način, kot si mnogi ljudje predstavljajo — naštevanje letnic in dolgočasni opisi bitk. Zgodovinska besedila tega obdobja bi morali imenovati literarnozgodovinska besedila, saj združujejo pripovedovanje o preteklih dogodkih in imajo značilnosti književnega besedila. Bellum Iudaicum — The Jewish Wa, delo Jožefa Flavija iz prvega stoletja n. št., je tipičen primer takšnega besedila. Prevajanje zgodovinskih in literarnozgodovinskih besedil je lahko težavno. Zgodovinska besedila so bila napisana v drugačnem kulturnem okolju, času in prostoru. Vse te okoliščine je potrebno upoštevati pri prevajanju takšnih besedil. Opredelitev zgodovinskih besedil zajema tudi besedila, napisana v preteklosti, ki obravnavajo preteklost. Vsa zgodovinska besedila so bila napisana z namenom, bodisi zabeležiti in opisati vse pomembne dogodke bodisi predstaviti in ohraniti kulturo, ki si zasluži mesto na enakem nivoju kot domnevno superiorne kulture. Takšen primer je Bellum Iudaicum — The Jewish War. Prevod zgodovinskega besedila naj bi ostal še vedno zgodovinsko besedilo in iz prevoda naj bi bil razviden isti namen, s katerim je bilo zgodovinsko besedilo napisano.
Ključne besede: prevajanje, zgodovinska besedila, literarnozgodovinska besedila, književni prevod, Jožef Flavij
Objavljeno: 23.07.2010; Ogledov: 2172; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (494,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici