| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izboljšava vizualne komunikacije opozorilnih alarmov na poplavnih območjih Slovenije in Avstrije
Žan Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo povzema bistvene faze načrtovanja in oblikovanja sodobnih aplikacij za pametne mobilne telefone. V prvem delu naloge smo predstavili teoretično osnovo o poplavah in analizirali obstoječe rešitve osveščanja pred poplavami na trgu. Opisali smo ključne procese snovanja uporabniške izkušnje in uporabniškega vmesnika. V drugem delu smo izvedli empirični del, spoznali smo se z orodji za izdelavo in animacijo uporabniških vmesnikov. Izdelali vizualno predlogo za aplikacijo, ki uporabnike osvešča o razlivanju rek, hkrati pa omogoča pogled v meritve vodostajev. Ugotovili smo, da končni produkt upošteva industrijske standarde in je konkurenčen na trgu.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, uporabniški vmesnik, interaktivno oblikovanje, žični model, poplave
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
Znanje medicinskih sester o preprečevanju in oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka v intenzivni terapiji
Alenka Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Izhodišča: Opisali smo poškodbo tkiva zaradi tlaka, navedli dejavnike tveganja za nastanek poškodbe tkiva zaradi tlaka, predstavili smernice preprečevanja in oskrbe poškodbe tkiva zaradi tlaka ter opisali sodobne obloge za zdravljenje poškodbe tkiva zaradi tlaka. Namen diplomskega dela je ugotoviti znanje medicinskih sester v intenzivni terapiji o stopnjah, preprečevanju ter oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika, in sicer z 18 vprašanji v eni od intenzivnih terapij. Anketirali smo 43 medicinskih sester. Podatki so obdelani s pomočjo grafov. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo medicinske sestre zelo dobro znanje, saj je o poznavanju stopenj PTT-ja, kar 87,75 % anketirancev odgovorilo pravilno. Za preprečevanje PTT-ja smo ugotovili, da je 87,56 % anketirancev odgovorilo pravilno, za oskrbo PTT-ja v intenzivni terapiji pa je, kar 82,15 % anketirancev odgovorilo pravilno na zastavljena vprašanja. Diskusija in zaključek: Poškodba tkiva zaradi tlaka je še vedno velika svetovna zdravstvena težava številnih zdravstvenih institucij. Kljub številnim preventivnim strategijam in pripomočkom, bi bilo potrebno razviti in podpreti pozitiven odnos zdravstvenih delavcev do preprečevanja poškodb tkiva zaradi tlaka. Zdravstveni delavci bi zraven dobrega znanja morali v zdravstveni negi imeti tudi pozitiven odnos do izvajanja in vrednotenja poškodb tkiva zaradi tlaka.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, intenzivna terapija, decubitus, rana, znanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
The Digital Pig: Automatic Systems for Behavior Detection in Weaned Pigs
Anja Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: In this bachelor's thesis, we used machine learning techniques to detect pigs in group pens, which would help to improve the welfare and comfort of pigs. Mask-RCNN was used for object segmentation. The implementation was based on Resnet101. The goal was to achieve the highest possible precision in detection of the pig's body, head, and tail. We predicted that the accuracy will be the highest for body detection and lower for head and tail detection. We also concluded that the difference in precision and recall will be less than 10% between hand-labeled bounding boxes and the predicted bounding boxes from our model. As predicted, body detection represented the highest results, as the accuracy of head and tail detection was lower. The difference between precision and recall was 10% for body detection and higher than 10% for head and tail detection. Precision of the body detection was 96%, as the whole body is easier to detect. The head detection precision score was 66%. Tail detection precision was 77%, which is a large difference compared to the percentage of head detection. The use of machine learning in livestock farming could be a potentially useful tool for detecting welfare in pigs, as it would reduce the frequency of aggressive behaviors and the number of injuries. In the future, we want to refine our model to achieve higher precision for head and tail detection. Once the algorithm has clearly detected all the pigs in the image, we will try to refine the model to detect different forms of behavior. This technology would help us to evaluate welfare, which would be improved if necessary.
Ključne besede: pig, pig annotation, behavior, welfare, machine learning
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 233; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
5.
Krepitev motiviranosti za projektno delo v podjetju AJM, okna-vrata-senčila, d. o. o.
Adriana Žnidar, 2018, diplomsko delo

Opis: Motivacija je nekaj, kar mnogi ljudje in organizacije uspešno izvajajo in uporabljajo, (pre)pogosto pa se to zelo premalo izkorišča. Biti motiviran – ko se počutiš dobro ob tem kar počneš in zagnano zreš v nove izzive – je osebna prvina, znati motivirati pa sposobnost, ki lahko v poslu izjemno koristi. Motiviranost za delo na projektih ob vzporedni motiviranosti za delo na »rednem«, praviloma kontinuiranem delu, pa sta dva pojma, ki ju je zelo težko povezati in hkratno dosegati. In prav to je bistvo tega diplomskega projekta – poiskati načine, kako zaposlene v podjetju AJM okna-vrata-senčila, d.o.o., motivirati, da bi še bolj aktivno, učinkovito in zavzeto sodelovali na različnih projektih, ob tem, da zaradi narave dela in poslovanje tega podjetja hkrati še s podobno mero učinkovitosti in zavzetosti opravljajo tudi svoje kontinuirane naloge.
Ključne besede: motivacija, projekt, projektno delo, kontinuirano delo, sodobni načini motiviranja.
Objavljeno: 16.11.2018; Ogledov: 457; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (874,44 KB)

6.
SOFINANCIRANJE OBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV S SREDSTVI EU - S POUDARKOM NA SREDSTVIH ZA REGIONALNI RAZVOJ
Branko Žnidar, 2016, magistrsko delo

Opis: Občani vsake občine želijo imeti ustrezne pogoje za življenje. Za nekatere so ti pogoji minimalni, nekateri občani pa imajo postavljene višje standarde za življenje. Občina oz. lokalna skupnost, kot osnovna enota razvoja na lokalnem nivoju, skuša zadovoljiti čim širši krog občanov kar se tiče njihovih potreb. Vendar je potrebno ugotoviti, da so občine omejene s svojimi sredstvi, zato so nekateri občani nezadovoljni s standardi, ki jih zagotavlja lokalna skupnost. Občine so najprej zavezane k izpolnjevanju zakonskih obveznosti, ki pa se v večini primerov ne poznajo v izgrajeni infrastrukturi, ki jo občani najprej opazijo. Zato je pomembno, da občinska uprava z županom na čelu v vsaki občini dobro pozna realne potrebe na terenu in ne samo želje občanov. Za zadovoljevanje vseh potreb so potrebna finančna sredstva, finančna sredstva pa so omejena. Izgradnja infrastrukture v lokalnem okolju torej ni samoumevna, ampak je za realizacijo infrastrukturnih projektov s strani občinske uprave potrebno vložiti kar precej napora. Po navadi se pri realizaciji projektov zatakne pri manjkajočih finančnih sredstvih. Občina ima polega lastnih virov na voljo še vire iz naslova zadolževanja, vendar to ni najbolj zaželen ukrep. Najbolj optimalna rešitev je, da se za izvedbo infrastrukturnih projektov pridobijo ustrezna sofinancerska sredstva. S pridobitvijo prepotrebnih sofinancerskih sredstev je realizacija infrastrukturnih projektov hitrejša in s tem tudi kakovost življenja občanov boljša. Potrebe občin pri izvedbi teh projektov so večje, kot pa je njihova finančna zmožnost in zato je pridobitev takšnih virov skoraj nujna. Ključen namen naloge je pokazati način za pridobitev ustreznih sofinancerskih sredstev, s poudarkom na evropskih sredstvih za regionalni razvoj. Kot praktičen primer je prikazano koriščenje teh sredstev v Občini Slovenska Bistrica. Občina Slovenska Bistrica je sredstva za regionalni razvoj v obdobju 2007 – 2013 uspešno koristila, za kar pa se je morala tudi zadolžiti. S tem smo potrdili eno izmed postavljenih hipotez. Ključno vprašanje je, kaj sledi občinam v obdobju 2014 – 2020 glede sofinanciranja infrastrukturnih projektov. Te realnosti se občine žal že zavedajo, saj je dejstvo takšno, da je za občine do leta 2020 žal na voljo le peščica evropskih sredstev.
Ključne besede: financiranje občin, sofinancerska sredstva, razvoj regij, evropski skladi, realizacija projektov
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 781; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (860,08 KB)

7.
RAZVOJ MOBILNE HIBRIDNE APLIKACIJE NA PLATFORMI APACHE CORDOVA/IONIC ZA PRIKAZ VREMENA
Klemen Žnidar, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V tem delu želimo raziskati in predstaviti razvoj prototipa mobilne hibridne aplikacije za prikaz vremena. Osredotočeni smo na razvoj in potek razvoja mobilne hibridne aplikacije od snovanja do zaključka. Mobilna hibridna aplikacija je zgrajena na platformi Apache Cordova in ogrodju Ionic, ki združuje mobilnemu svetu prirojene tehnologije, kot so CSS3, HTML5, SaaS, AngularJS in druge aktualne tehnologije v svetu mobilnih aplikacij. Za mobilno hibridno aplikacijo smo se odločili zato, da jo lahko poganjamo na različnih platformah in nismo omejeni le na določen operacijski sistem. Prototip mobilne hibridne aplikacije lahko razvijemo hitreje kot primerljiv prototip izvorne aplikacije. Cordova nam ponuja vtičnike, s katerimi dodelujemo aplikacije. S tem dosežemo manjše stroške, kar je v trenutnih časih pomembno. AngularJS nam omogoča dobro sprotno testiranje in posledično odkrivanje potencialnih napak že zgodaj v razvoju. Zaradi uspešnosti prinašanja rezultatov in skrajšanja časa razvoja smo izbrali agilne metodologije razvoja programske opreme.
Ključne besede: hibridna aplikacija ogrodje Ionic orodje AngularJS Cordova OpenWeatherMap
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 992; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

8.
NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: Drevo, moj prijatelj
Romana Žnidar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, Drevo, moj prijatelj, je praktično delo, kjer je v ospredju projektni način učenja naravoslovnih vsebin, ki otrokom omogoča, da preko aktivnega pristopa in lastne izkušnje pridejo do zastavljenega cilja. Teoretičen del zajema predstavitev pomena zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju, temeljne spoznavne in naravoslovne postopke, pomen raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja in vloga vzgojitelja pri slednjem. Sledi podrobna razčlenitev in zgradba projektnega dela kot učnega modela v predšolskem obdobju, podrobno so predstavljene posamezne etape le-tega. V nadaljevanju je opisano drevo, od življenjsko pomembnih korenin, drevesne skorje in lubja, vejic in popkov, raznolikosti listov, drevesa kot življenjskega okolja, njihove ogroženosti, smrti drevesa. Praktični del vsebuje vse elemente didaktične zasnove projekta, ki je trajal deset dni. Namen projekta je bil predstaviti konkreten primer aktivnega učenja v vrtcu na področju naravoslovja, kjer so skozi stopnje projektnega učnega dela v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane dejavnosti, temelječe na vodeni samostojni aktivnosti otrok. Vsak dan projekta je predstavljen z didaktično pripravo, opisom poteka dela in analizo zastavljenih dnevnih ciljev.
Ključne besede: drevo, projektno delo, aktivno učenje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, vloga vzgojitelja, zgodnje naravoslovje
Objavljeno: 16.12.2015; Ogledov: 2916; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

9.
PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH SISTEMOV ZA VODENJE ELEKTRONSKIH ZAPISOV O PACIENTIH
Klemen Žnidar, 2013, diplomsko delo

Opis: Napredek na področju informacijske tehnologije nam omogoča pozitivne spremembe v vsakdanjem življenju. Razširitev interneta je prinesla spremembe, ki vplivajo na celotno družbo. V zdravstveni panogi pa se spremembe uvajajo počasneje kot v nadgradnjah računalniške opreme. Informatizacija zdravstvene panoge omogoča vpogled v podatke o pacientu ter dostopanje do svetovnih virov kjerkoli in kadarkoli. V diplomskem delu smo pridobili pregled akterjev s tega področja, ki nam te storitve zagotavljajo brezplačno, in jih primerjali med seboj V raziskavi smo ugotovili, katere karakteristike ima določen sistem ter katere so njegove prednosti in slabosti. Z večparametrskim in analitičnim orodjem Dexi smo opravili končno analizo, ki je objavljena v delu. Za zaloge vrednosti in atribute smo izbrali vrednosti, ki najbolj verodostojno prikažejo ocene modela za podatke, ki smo jih pridobili v raziskavi. Naredili smo lastni model, ki je objavljen na koncu dela.
Ključne besede: arhetip (gradnik), template (predloga), openEHR(odprtokodni zdravstveni informacijski sistem), interoperabilnost
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1067; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (586,00 KB)

10.
SISTEM ZA UPORABNIŠKO POMENSKO OZNAČEVANJE VSEBIN
Primož Žnidar, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo sisteme za uporabniško pomensko označevanje vsebin in njihovo uporabo. Najprej smo opisali razna orodja in implementacije sistemov, ki se že uporabljajo, nato pa smo v praktičnem delu izdelali lastni sistem. Na njem uporabniki vpišejo spletne naslove strani, katere želijo dodatno obogatiti s pomenskimi oznakami. Sistem vsebuje svojo bazo znanja in dovoljuje uporabnikom dopolnjevanje z novimi izrazi in njihovimi pomeni, manjkajoče znanje pa pridobi iz Wikipedije. Na koncu smo naš sistem primerjali z obstoječimi in podali njegove prednosti ter slabosti.
Ključne besede: sistemi za pomensko označevanje, pomenski splet, metapodatki
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 956; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici