1. Architecture of the health system as an enabler of better wellbeingTimotej Jagrič, Štefan Bojnec, Christine Elisabeth Brown, Vita Jagrič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: ntroduction: Health systems worldwide have heterogenous capacities and financing characteristics. No clear empirical evidence is available on the possible outcomes of these characteristics for population wellbeing.
Aim: The study aims to provide empirical insight into health policy alternatives to support the development of health system architecture to improve population wellbeing.
Method and results: We developed an unsupervised neural network model to cluster countries and used the Human Development Index to derive a wellbeing model. The results show that no single health system architecture is associated with a higher level of population wellbeing. Strikingly, high levels of health expenditure and physical health capacity do not guarantee a high level of population wellbeing and different health systems correspond to a certain wellbeing level.
Conclusions: Our analysis shows that alternative options exist for some health system characteristics. These can be considered by governments developing health policy priorities.
Ključne besede: population wellbeing, health system capacity, public health system, health policy, neural network
Objavljeno v DKUM: 19.07.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Povezanost izvozne in inovacijske intenzivnosti v sektorju poslovnih storitev v SlovenijiJanez Rogelj, 2023, doktorska disertacija Opis: V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili teoretične novosti o storitvah, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami (v primerjavi z izdelki), proučili lastnosti in značilnosti storitev in mednarodne trgovine z njimi, zaradi katerih se razlikujejo od lastnosti in značilnosti dejavnosti izdelkov (dobrin, proizvodov, produktov).
V povezavi s hitrim razvojem mednarodne trgovine s storitvami smo proučili značilnosti in lastnosti inovacijskih dejavnosti pri storitvah in kaj jih loči od inovacijskih dejavnosti v proizvodnih dejavnostih. Na podlagi različnih virov in lastnega proučevanja smo sestavili seznam 13 lastnosti in značilnosti storitev, ki so v tej doktorski nalogi prvič zbrane skupaj, na enem mestu. Te lastnosti natančno določajo storitve in (mednarodno) trgovino s storitvami ter kaj jih loči od lastnosti izdelkov in (mednarodne) trgovine z njimi.
V povezavi s storitvami smo proučili elemente gibljivost kapitala, gibljivost dela (ljudi), nadnacionalna podjetja, uporabo in razvoj novih tehnologij, čezmejni pretok informacij, ki vplivajo na mednarodno trgovino s storitvami in ovire v tej trgovini.
Podali smo nekaj osnovnih statističnih podatkov o pomenu storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni trgovini. Proučili smo inovacije in inovacijske dejavnosti v storitvenih dejavnostih. Pri tem smo se v analitičnem delu strukturno omejili na poslovne storitve kot ožji del področja nefinančnih storitvenih dejavnosti, geografsko pa na območje Slovenije.
V nadaljevanju smo preučili teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu inovacijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno. V izbranem obdobju 2010-2016 smo temu dodali še teoretična izhodišča o ekonomskem vplivu investicijskih dejavnosti v razvoj na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz).
V jedrnem delu disertacije smo oblikovali raziskovalni model, ki temelji na uporabi analitičnih metod, ki so jih uporabljali raziskovalci na področjih proizvodnih dejavnosti in smo jih aplicirali na področju poslovnih storitvenih dejavnosti.
Za ugotavljanje ekonomskih učinkov izvoznih dejavnosti z vidika vpliva inovacijskih dejavnosti in investicijskih aktivnosti v razvoj v sektorju dejavnosti poslovnih storitev v Sloveniji je bilo potrebno zgraditi model v dveh korakih. Zato smo predstavili klasični model rasti in razvoj modela endogene rasti, ki je predstavljal osnovo za oblikovanje našega modela. Najprej smo uporabili enostaven "probit" model, s katerim smo ugotavljali vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih inovacijskih dejavnosti (za izbrani obdobji 2002-2008 in 2010-2016) in vpliv izvoznih dejavnosti na gospodarstvo ob pogoju danih investicijskih dejavnosti (za opazovano obdobje 2010-2016).
V drugem koraku smo model posplošili in uporabili inovacijske (investicijske) dejavnosti kot endogene spremenljivke z uporabo sočasnega (simultanega) "probit" modela.
Rezultati meritev so pokazali, da so inovacijske dejavnosti v podjetjih v sektorju poslovnih storitev pomembne za uspeh na tujih trgih. Podjetja z novimi ali izboljšanimi storitvami so bolje konkurirala na tujih trgih kot neinovativna storitvena podjetja. Med letoma 2010 in 2016 so rezultati pokazali verjetnosti, da bi skoraj vsako drugo podjetje, ki je inovacijsko intenzivno, postalo tudi izvozno intenzivno. Zaradi visokega tveganja pri ocenjevanju modela pa ni bilo mogoče potrditi obratnega vpliva, da izvozne dejavnosti pozitivno vplivajo na inovacijske dejavnosti.
Rezultati meritev so potrdili domnevo, da so investicijske dejavnosti v razvoj pozitivno vplivale na večje izvozne dejavnosti v podjetjih za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016. Bolj kot so podjetja investirala v razvoj, večja je bila verjetnost, da bodo izvozniki.
Za merjeno obdobje med letoma 2010 in 2016 so izračuni pokazali verjetnost pozitivnega vpliva izvoznih na investicijske intenzivnosti.
Ključne besede: storitve, poslovne storitve, storitvene dejavnosti, razvoj in pomen mednarodne trgovine s storitvami, lastnosti in značilnosti storitev, pomen storitev in storitvenih dejavnosti v mednarodni menjavi s storitvami, ovire v mednarodni trgovini s storitvami, inovacije in inovacijskih dejavnosti v storitvenih dejavnostih, investicijske dejavnosti v razvoj v storitvenih dejavnostih, vplivu inovacijskih dejavnosti in investicijskih dejavnosti na področju storitvenih dejavnosti na obseg mednarodne trgovine s storitvami (izvoz) in obratno, izvoz storitev, enostaven "probit" model, sočasen (simultan) "probit" model, klasičen model rasti, razvoj modela endogene rasti, modeli inovacijskih procesov v storitvah
Objavljeno v DKUM: 04.12.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 65
Celotno besedilo (5,44 MB) |
3. |
4. Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacijaDouglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 1053; Prenosov: 71
Celotno besedilo (13,71 MB) |
5. Agricultural households in mountain areas in pre- and post-accession SloveniaŠtefan Bojnec, Kristina Knific, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: This paper analyses structural changes in agriculture and agricultural households in the mountainous areas of the Gorenjska region in Slovenia. The focus is on agricultural multifunctional roles, agricultural and agricultural households’ structural changes pre- and post-accession of Slovenia to the European Union (EU) on the basis of datasets obtained by two in-depth surveys from 2001 and 2007. The analyses confirm adjustments of farm households to the use of subsidies and new regulations, and diversification of agricultural households’ incomes. Short-term and long-term strategies of farm households vary depending on farms’ natural factor endowments for agriculture, farm size and structures of farm households, availability of agricultural land and their rental values, diversification of incomes with self-employment and employment outside the farm household.
Ključne besede: mountainous areas, agricultural structures, income diversification, household strategies, multifunctional development, Gorenjska, Slovenia, European Union
Objavljeno v DKUM: 29.03.2018; Ogledov: 1010; Prenosov: 102
Celotno besedilo (121,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Higher education demand factors and the demand for tourism education in SloveniaŽiga Čepar, Štefan Bojnec, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: This paper investigates the higher education demand in Slovenia, which is investigated in general and in the field of tourism, using regression analysis on selected time-series data. We find a positive and significant association between the higher education demand in general and the demographic and socio-economic circumstances. Demographic trends in general slow down or even decrease the demand for higher education, while socio-economic factors mostly encourage the demand for higher education. However, unfavourable demographic factors are already prevailing over the favourable socio-economic factors, meaning that growth rates of absolute demand for higher education are starting to decline. We analyze the movements of demand for higher education in the field of tourism in recent years and compare them to the movements of the demand for higher education in general and to the movements of the demand for tourism in Slovenia. The demand for tourist services is a factor that encourages demands for higher education in the field of tourism. Finally, we derive some conclusions about higher education demand determinants in Slovenia in general and in the field of tourism, and propose some recommendations for national educational policy.
Ključne besede: higher education, demand model, demography, tourism, human capital, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 30.11.2017; Ogledov: 1444; Prenosov: 369
Celotno besedilo (411,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Zmogljivost dozirnega sistema na bioplinarniŠtefan Bojnec, 2016, diplomsko delo Opis: Bioplinarna Lendava proizvaja električno in toplotno energijo iz biomase, pri tem pa kot stranski produkt nastaja uporabno gnojilo za kmetijske površine. Transportne naprave so v celotnem procesu nenadomestljive in se pojavljajo v različnih napravah. Prisotne so od začetka do konca procesa v različnih nalogah: nalaganje, prevoz, pomični drogovi, transportni trakovi, polžasti transporterji, transport plina, transport tekočin in transport energije. V diplomskem delu smo se osredotočili na izračun zmogljivosti dozirnih sistemov na samem objektu. Uporabili smo pridobljeno znanje s predavanj in izkušnje, iz svojega dosedanjega dela. Z izračuni smo dokazali predimenzioniranost nekaterih naprav, kakor tudi to, kje mora podjetje investirati v odpravo ozkega grla, ki se pojavi pri povečanem doziranju za 45 %. Opisali smo vzdrževanje sistema in ekonomsko oceno pri odpravi ozkega grla.
Ključne besede: Bioplinarna, transportne naprave, pomični drogovi, transportni trakovi, polžasti transporterji, zmogljivost
Objavljeno v DKUM: 13.09.2016; Ogledov: 1016; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,63 MB) |
8. Principal determinants of Slovenian and other NMS' trade in agricultural and food productsDarja Majkovič, Štefan Bojnec, Jernej Turk, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: Trade liberalization for new member states (NMS) of the European Union (EU) following the recent EU accesion towards the East, tends to lead to an increase in trade flows among current EU-25 members. The trade creation effects induce the increased traded volume and the diversified trade types. These development patterns are revealed also in agricultural and food trade inNMS. Comparisons of the Slovenian agricultural and food trade with the similar trade for the other NMS are conducted with the emphasis on distinctionbetween primary and processed agricultural and food products. On the basis of the analysis it has been faund that the prevailing trade type is the inter-industry trade, which implies higher adjustment cost of displacementof resources across different industries. Intra-industry trade, which is often observed in trade among countries with similar factor endowments and smaller economic distances, represents only minor part of NMS-trade in agri-food products. Trade specialization, trade patterns, and trade geography in agri-food products imply some similarities with developing countries with less competitive agricultural and facto sector.
Ključne besede: trade structures, agri-food trade, trade-types, intra-industry trade
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1356; Prenosov: 34
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. |
