| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slikopis v mladinski književnosti: značilnosti in vloga
Špela Vaupot, 2018, magistrsko delo

Opis: Slikopis je zelo pomemben predvsem za bralce začetnike za prijaznejši vstop v samostojno branje. Namen tega magistrskega dela je opredeliti slikopis in njegove lastnosti ter značilnosti. Slikopis smo umestili v tipologijo knjig, povezali smo ga z multimodalnostjo in multimodalnim besedilom, kar slikopis pravzaprav je. Po analizi zbirke slikopisov Čez griček v gozdiček (Štefan in Reichman, 1995) in Zgodbe v sličicah (Krempl in Stropnik, 2003) ter slikopisa Kobilica in polžek (Zorec in (Zorec) Kump, 2010) smo se osredotočili na to, katere so pravzaprav tiste besede, ki jih sličice nadomeščajo in zakaj. Z uporabo različnih metod dela smo ugotovili, da lahko slikopis uvrstimo med slikanico in ilustrirano knjigo, bolje rečeno, slikopis je pravzaprav poseben tip slikanice, saj so ilustracije (sličice, ki predstavljajo nadomeščene besede) vsekakor povezane z besedilom in hkrati oblikovane v zgodbo. Prav tako pa slikopis količinsko ne vsebuje toliko besedila, kot je značilno za ilustrirano knjigo. Slikopis je multimodalno delo, saj vključuje dva koda sporočanja (jezikovni in likovni kod), ki ju moramo razumeti in med seboj povezovati, da pridemo do pomena zgodbe. V njem so s sličicami najpogosteje nadomeščeni samostalniki, saj ti omogočajo nedvoumne, enoznačne upodobitve.
Ključne besede: Slikopis, sličica, samostalnik, multimodalna besedila, slikanica
Objavljeno v DKUM: 19.03.2018; Ogledov: 1774; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici