| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj in karakterizacija nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki : magistrsko delo
Špela Slapničar, 2021, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so koristni za gostitelja za preprečevanje rasti potencialno škodljivih bakterij ter za izboljšanje imunskega odziva. Razvoj nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki je razmeroma nov postopek, saj nanovlakna predstavljajo nov in učinkovit dostavni sistem za probiotike. Eksperimentalni del je zajemal pripravo in karakterizacijo posameznih raztopin polimerov (PEO, NaALG) ter izbiro ustrezne koncentracije probiotika (svežega in liofiliziranega), ki smo ga nato dodali v polimerno raztopino (NaAlg:PEO v volumskem razmerju 1:1, oznaka PA). Za določitev optimalnih parametrov elektropredenja smo raztopinam PEO, PA, PA z inulinom (PAI), PA z liofiliziranim probiotikom (PAP), PA z inulinom in liofiliziranim probiotikom (PAIP) ter PA z inulinom in svežim probiotikom (PAIPs) izmerili prevodnost, viskoznost, pH ter površinsko napetost. Raztopine PAI, PAIP in PAIPs vsebujejo inulin, ki deluje kot prebiotik in smo ga dodali, da izboljša preživelost probiotika Lactobacillus paragasseri K7. Učinkovitost formiranih nanovlaken smo preverili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ujetje probiotika v nanovlakna pa smo dokazovali s Fourierjevo infrardečo (FT-IR) ter rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Antioksidativen potencial vgrajenega probiotika v nanovlaknih smo preverjali z indirektno metodo določanja z ABTS radikalom ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)). Efektivnost učinkovanja sproščenega probiotika v različnih časovnih intervalih smo spremljali z metodo sproščanja probiotika, z metodo cone inhibicije pa smo preverili protimikrobno učinkovitost. Ugotovili smo, da se pri dodatku 3*1010 liofiliziranega probiotika L. paragasseri K7 v 20 ml polimerne raztopine, nanovlakna niso formirala, zaradi visoke prevodnosti. Dokazali smo, da se z nižanjem pH zniža tudi viskoznost polimerne raztopine z liofiliziranimi probiotikom L. paragasseri K7. Pri dodatku svežega probiotika v polimerno raztopino NaALG:PEO ter inulina (PAIPs) se nanovlakna niso formirala. Pri ostalih polimernih raztopinah so se nanovlakna tvorila, najdebelejša pri raztopini PAIP (0,8-1,6 µm), najtanjša pri PA (0,1-0,3 µm). Rezultati so pokazali, da kompozitni material PAP, PAIP, PAIPs ni antioksidativen. Liofiliziran probiotik L. paragasseri K7 sam po sebi je antioksidativen, saj je njegova IEt kar 100,0 %. Pri analizi sproščanja probiotika se je najbolje izkazal napreden material PAP z liofiliziranim probiotikom, vsi trije analizirani kompozitni materiali (PAP, PAIP, PAIPs) so v kratkem času sprostili ves ujet probiotik. Za raztopino PAIPs smo naredili še preizkus inhibicije rasti testnih bakterij (Escherichia coli ter Staphylococcus aureus), vendar nismo zaznali cone inhibicije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je bil razvoj nanovlaken uspešen. Uporaba nanovlaken s kapsuliranim probiotikom je bolj primerna za medicinske materiale s krajšim zahtevanim časovnim sproščanjem, do 24 ur. Izdelani produkti bi bili primerni za zdravljenje ran, tampone ter kot dostavni sistem v prehrani – zagotovi enostaven vnos polprodukta v končni izdelek.
Ključne besede: probiotiki, elektropredenje, nanovlakna, Lactobacillus paragasseri K7, antioksidativnost, inhibicija rasti testnih bakterij
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 355; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
Inhibicijska učinkovitost mešanice škroba in površinsko aktivnih snovi v kislem mediju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Špela Slapničar, 2019, diplomsko delo

Opis: Korozija je proces, ki lahko povzroči veliko materialno škodo, zato so se začeli uporabljati različni premazi, ki lahko material zaščitijo delno ali v celoti. Poleg tega imajo nekateri, običajno najučinkovitejši inhibitorji korozije lastnost negativnega vpliva na okolje, zato zadnja leta potekajo raziskave o okolju prijaznih inhibitorjih. V diplomski nalogi je predstavljen naravni inhibitor korozije, škrob, v mešanici z in brez dodatka površinsko aktivnih snovi. S pomočjo eksperimentalnega dela na vzorcih jekla smo ugotovili, da škrob uspešno deluje kot inhibitor v kislem mediju. Za slednjega se ne sme uporabiti močnih kislin, saj tam škrob zaradi zoglenelosti izgubi inhibicijske lastnosti. Glede na izbran sistem in dobljene rezultate lahko sklepamo, da je primeren kisli medij, šibka raztopina klorovodikove kisline, v našem primeru s koncentracijo 5,0 % (wt.). Pri dodatku 2,0 % škroba v HCl je bila najvišje dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti IE, okoli 50 %. Z zniževanjem koncentracije škroba se je posledično zniževala tudi vrednost IE. Ob sočasnem dodatku škroba in površinsko aktivne snovi CTAB (Cetilamonijev bromid) v izbran korozivni medij, se IE v krajšem časovnem intervalu izpostavitve kovinskega vzorca ni veliko razlikovala od primerov, ko smo dodali le škrob. Pri izpostavitvi vzorca tej mešanici v daljšem časovnem intervalu se je vrednost IE zvišala ter posledično tudi upočasnila hitrost korozijskih procesov. Dodatek kalijevega jodida (KI), škroba in CTAB v 5,0 % vodno raztopino HCl je vrednost IE približala 90 % v vseh izbranih časovnih intervalih. Morfologijo površin testiranih vzorcev smo pregledali še z navadnim svetlobnim mikroskopom ter infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR) za potrditev nastale zaščitne plasti na osnovi adsorpcije. Vse ugotovitve potrjujejo, da mešanica škroba, CTAB in kalijevega jodida sinergistično deluje kot dober inhibitor korozijskih procesov v izbranem sistemu. V prihodnosti bi veljalo preskusiti omenjeno mešanico za korozijsko zaščito jekla v večjem obsegu (daljši čas izpostavitve, različne vrste jekel) ali še na drugih kovinskih materialih.
Ključne besede: škrob, korozija, površinsko aktivne snovi, klorovodikova kislina
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 635; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici