| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
User violence against employees at nursing homes
Katarina Cesar, Liljana Rihter, Špela Selak, Branko Gabrovec, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Earlier research has indicated the high exposure of those working in assisting occupations to workplace violence in Slovenia. The purpose of this study is to complement the research gap in investigating violence within social care and determine the types and extent of workplace violence among all employees in a social care institution, the influence of aggressive behaviour of users on the well-being of employees, and the need for education on dealing with the violence to which employees are being exposed. Design/Methods/Approach: Workplace violence was researched quantitatively using a descriptive method. We used a structured survey questionnaire, which was adapted using an existing questionnaire to research the occurrence of violent acts from users against employees at nursing homes and other social care institutions. Findings: The nursing home Dom ob Savinji Celje faces user violence against its employees. The most frequent form of violence against employees is verbal abuse (37.7% of respondents) and the least frequent is unwanted conduct of a sexual nature (5.2% of respondents). Workers employed in healthcare face user violence more often than employees in other fields. Employees most often face a certain form of user violence 1-2 times per year. When an employee meets an aggressive user, the most common emotions are fear, helplessness, uncertainty, feeling under threat, and least often a lack of understanding from fellow employees. Originality/Value: This study focuses on studying workplace violence within a social care institution and complements extant, yet inadequate scientific findings.
Ključne besede: nursing homes, workplace violence, healthcare, social care, social care institutions
Objavljeno v DKUM: 18.05.2020; Ogledov: 1006; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (372,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
ZASVOJENOST Z RAZLIČNIMI VIDIKI INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE: POJAVNOST IN VALIDACIJA INSTRUMENTOV MERJENJA
Špela Selak, 2016, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) so postale nepogrešljiv del našega vsakdana. Pozitivne posledice njihove uporabe lahko uživamo le ob uravnoteženi in kontrolirani rabi, v nasprotnem primeru pa lahko korenito posežejo v naša življenja ter v skrajnem primeru vodijo tudi v zasvojenost. Problematična raba novodobnih tehnologij in tudi zasvojenost z njimi tako v Sloveniji, kot drugje po svetu, iz leta v leto naraščata ter močno vplivata na naše psihofizično zdravje, medosebne odnose in druga področja življenja. V magistrski nalogi smo proučevali področje problematične rabe interneta in zasvojenosti z njim glede na različne vidike oziroma področja uporabe IKT (tj. splošna raba interneta, igranje računalniških iger na internetu, spletna socialna omrežja, internetna pornografija, internetno hazardiranje in nakupovanje prek interneta). V nalogi smo preverjali tudi zanesljivost in veljavnost merskih instrumentov, ki so bili uporabljeni za zbiranje podatkov; preverjali pa smo tudi pojavnost zasvojenosti z različnimi internetnimi vsebinami v Sloveniji glede na spol in starost. Tako smo v magistrski nalogi validirali in analizirali vprašalnike za ocenjevanje splošne zasvojenosti z internetom, zasvojenosti z računalniškimi igrami in zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji pri dveh starostnih skupinah (prva skupina so otroci in mladostniki, druga skupina pa so mladi odrasli in odrasli). Podatki so bili pridobljeni preko spletne strani Centra LogOut, kjer so vprašalnike izpolnili naključni obiskovalci spletne strani, ki so pri sebi želeli preveriti prisotnost zasvojenosti z internetom (glede na različne vsebine). V postopku validacije je bilo ugotovljeno, da vprašalniki za merjenje splošne zasvojenosti z internetom, zasvojenosti z računalniškimi igrami in zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji predstavljajo zanesljive merske instrumente, medtem ko je njihovo veljavnost potrebno dodatno preveriti, najbolje v obliki baterije testov s potencialno sorodnimi teoretičnimi koncepti. Tako smo kot izboljšavo predlagali izpopolnitev vprašalnikov z vključitvijo dodatnih vprašanj in reformulacijo (obstoječih) vprašanj ter dodatne analize in raziskave o mejah vprašalnikov in njihovi prilagoditvi specifikam posameznih internetnih vsebin. Nadaljnja analiza podatkov na validiranih vprašalnikih je pokazala, da so statistično značilne razlike med spoloma prisotne pri splošni zasvojenosti z internetom in zasvojenosti z igranjem računalniških iger, ne pa tudi pri zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji. Med starostnima skupinama statistično značilnih razlik ni bilo prisotnih pri nobeni obliki zasvojenosti z internetom. Najvišji povprečen testni dosežek (63 %) je bil prisoten na Vprašalniku zasvojenosti z računalniškimi igrami (problematično vedenje z izrazitimi težavami), najnižji pa na Vprašalniku zasvojenosti s spletnimi socialnimi omrežji (49 %) (problematično vedenje z zmernimi težavami). Kljub nereprezentativnemu vzorcu in slabšim psihometričnim lastnostim vprašalnikov, ki so bili uporabljeni za zbiranje podatkov, pa pridobljeni rezultati prinašajo doprinos k orisu stanja zasvojenosti z internetom v slovenskem prostoru. Rezultati raziskave vsekakor predstavljajo potrebo po ukrepanju ter dodatnih znanstvenih raziskovanjih na tem področju.
Ključne besede: zasvojenost, odvisnost, internet, računalniške igre, spletna socialna omrežja, vprašalniki, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 25.03.2016; Ogledov: 3331; Prenosov: 738
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 3.79 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici