1. Odložitev šolanja pri predšolskih otrocihŠpela Potočnik, 2018, diplomsko delo Opis: Danes se starši in predvsem vzgojiteljice predšolskih otrok dostikrat srečujejo z odložitvijo šolanja pri predšolskih otrocih. Le–ta je včasih dobra za otroka, drugič pa mu lahko škoduje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen vrtec kot ustanova in njegova pomembna naloga za razvoj predšolskega otroka. Podrobneje je opisan tudi vstop v osnovno šolo in možnosti odložitve šolanja pri predšolskem otroku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o odložitvi šolanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev o tem. Vzorec zajema starše, ki imajo otroke vključene v Vrtec Velenje. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani v programu SPSS. Zanimalo nas je, ali starši razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku glede na starost staršev, spol otroka in glede na čas obiskovanja vrtca. Ugotovljeno je bilo, da starši v skoraj polovici primerov ne razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku. Kljub temu pa so rezultati pokazali, da nekaj manj kot polovica staršev je odložila šolanje pri svojem otroku, pri čemer so bili pobudniki sami.
Ključne besede: Predšolski otrok, starši, vrtec, osnovna šola, odložitev
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 2786; Prenosov: 374
 Celotno besedilo (864,11 KB) |
2. Prehranska obravnava dializnih pacientovŠpela Potočnik, 2017, magistrsko delo Opis: Uvod: Prehrana igra pomembno vlogo pri končni ledvični odpovedi, saj ledvice ne opravljajo svoje funkcije. Hemodializa opravi nalogo ledvic, vendar morajo pacienti vseeno paziti, kaj zaužijejo, ko niso na hemodializi.
Raziskovalna metodologija: Teoretični del je temeljil na deskriptivni metodi dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. Raziskava pa je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana v Centru za akutno in komplicirano dializo. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo jih razdelili med 50 pacientov s končno ledvično odpovedjo, ki se zdravijo s hemodializo. Podatke smo obdelali v programih Odprta platforma za klinično prehrano, Microsoft Office Excel 2016 in IBM Statistics 22 ter jih primerjali s Priporočili za prehransko obravnavo pacientov v bolnišnicah in starostnikov v domovih za starejše občane, katerih avtor je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina pacientov, kar 62 %, ne zadosti dnevnim energijskim potrebam telesa. Dnevno 64 % anketiranih pacientov zaužije premalo beljakovin in s tem tvegajo nastanek energijsko-beljakovinske podhranjenosti. Tretjina vprašanih dnevno zaužije preveliko natrija, prav tako tretjina anketiranih pacientov čez dan zaužije preveliko tekočin. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v dnevnem vnosu elektrolitov, kot so kalij (p = 0,169), natrij (p = 0,169) in fosfor (p = 0,673), glede na stopnjo izobrazbe in v dnevnem vnosu tekočine glede na starost (p = 0,670).
Sklep: Ugotovili smo, da prehrana predstavlja pomemben del zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacienti bi morali imeli na voljo različne delavnice na temo zdrave prehrane dializnih pacientov, kjer bi spoznavali primerna oziroma neprimerna živila in kako pripravljati obroke hrane. Obravnava pacientov mora biti individualna in prehrana prilagojena pacientovim potrebam, željam in socialno-ekonomskemu statusu.
Ključne besede: končna ledvična odpoved, hemodializa, prehrana, omejitve
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 3148; Prenosov: 408
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo v domačem okoljuŠpela Potočnik, 2011, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija je bolezen sodobnega časa in je pomemben socialno-medicinski problem. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Bolezen z leti narašča, vendar tudi med mladimi ta bolezen ni neznanka. Pomemben del zdravljenja predstavlja tudi način življenja pacientov, saj lahko že s spremembo življenjskega sloga pripomorejo k zmanjšanju te bolezni.
Namen: Predstaviti arterijsko hipertenzijo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri pacientih z arterijsko hipertenzijo ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov z arterijsko hipertenzijo.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize strokovne literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa.
Rezultati in diskusije: Predstavljeni so rezultati raziskave na temo življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Šoštanj pri zdravniku družinske medicine. Vključeno je bilo 50 pacientov z arterijsko hipertenzijo, ki so v tistem času prišli k osebnemu zdravniku. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali ima večina pacientov z arterijsko hipertenzijo kakšno spremljajočo bolezen, ki je vzrok ali posledica arterijske hipertenzije in ali ima večina pacientov povišano telesno maso. Raziskava je pokazala, da ima 70 % vseh anketiranih spremljajoče bolezni, ki so vzrok ali posledica arterijske hipertenzije. Prav tako smo ugotovili, da ima kar 76 % anketiranih previsoko telesno maso.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, zdravljenje.
Objavljeno v DKUM: 07.12.2011; Ogledov: 4148; Prenosov: 374
Celotno besedilo (5,61 MB) |
