SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev dela v Sloveniji primerjalno z nekaterimi drugimi evropskimi državami
Špela Podobnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o obdavčitvi dela kot eni izmed šestih, v davčnopravni zakonodaji, določenih kategorij obdavčljivih dohodkov. Hkrati predstavlja dohodek od dela fizičnih oseb pomemben vir državnega proračuna. Dohodek fizičnih oseb s stausom rezidenta je obdavčen po načelu svetovnega dohodka, po katerem je obdavčen vsak dohodek posameznika ne glede na lokacijo njegove pridobitve. Obravnavana obdavčitev dela je skladno z zakonskimi določbami razdeljena na dohodek iz zaposlitve in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, izmed katerih so v diplomskem delu posebej obravnavane podjemna in avtorska pogodba, študentsko delo po napotnici in začasno ali občasno delo upokojencev. Z razliko od pogodbe o zaposlitvi kot delovnopravne pogodbe, so slednje predmet civilnopravne ureditve. Pri vseh navednih je obravnavana obdavčitev dohodka tako s strani delodajalca kot tudi delojemalca, predstavljene so davčne olajšave in obvezni prispevki. Poleg slovenske ureditve so predstavljene tudi obdavčitve dela v drugih izbranih državah, tj. v Italiji, Avstriji in Franciji ter medsebojna primerjava vseh obravnavanih sistemov.
Ključne besede: delo, zaposlitev, obdavčljiv dohodek, dohodnina, davčna stopnja, oljašave, prispevki za socialno varnost
Objavljeno: 11.05.2016; Ogledov: 706; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (305,35 KB)

2.
Priposestvovanje služnosti v javno korist
Špela Podobnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V Zakonu o urejanju prostora so predvidene tri oblike omejitve lastninske pravice na nepremični v javno korist, med drugim začasna ali trajna služnost v javno korist. Vsaka omejitev lastninske pravice je dopustna le pod pogoji določenimi v zakonu, in sicer v primeru zagotavljanja javne koristi ter pravici do nadomestila ali odškodnine lastnika s služnostjo obremenjene nepremičnine. Zakonsko določeni pogoji omogočajo ustavnopravno zagotovljeno varstvo zasebne lastnine določeno v 69. členu Ustave RS. Služnost v javno korist je uvedel Zakon o urejanju prostora, čeprav se je že desetletja pred sprejemom tega zakona predvidevala uporaba služnosti kot podlaga za gradnjo infrastrukturnih omrežij. Služnost v javno korist predstavlja posebno obliko služnosti, saj jo opredeljujeta dve specifični značilnosti: namen ustanovitve predstavlja uresničevanje javne koristi ter ustanovitev je nujno potrebna za gradnjo omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture ali njihovo nemoteno delovanje. S priposestvovanjem pridobljena služnost v javno korist je časovno neomejena pravica, saj je potrebna dokler se uporablja oziroma obratuje javna infrastruktura zaradi katere je bila služnost ustanovljena. Služnost v javno korist je samostojno sicer neprenosljiva pravica, vendar pa se ob zamenjavi operaterja javne infrastrukture prenese na novega operaterja, saj ni pomembna oseba služnostnega upravičenca, temveč funkcija ki jo ta opravlja. Ali lahko služnost v javno korist nastane s priposestvovanjem je vprašanje, glede katerega se v pravni teoriji in sodni praksi pojavljajo različna stališča. Prevladujoče in bolj prepričljivo je stališče, da sta lahko pravna temelja za ustanovitev služnosti le pravni posel in oblikovalna sodna odločba. Pridobitev služnosti v javno korist na temelju nepravega priposestvovanja namreč predstavlja neodplačen poseg v lastninsko pravico. Tak poseg pa ni skladen s pravili in načeli prisilne pridobitve služnosti, ki mora biti glede na ustavne določbe odplačen. Problematika pridobitve služnosti v javno korist na temelju priposestvovanja še ni dobila končnega epiloga, saj je Vrhovno sodišče RS ponovno izreklo, da ne pritrjuje stališču, da ustavna določba o razlastitvi ali specialne določbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v celoti izključujejo uporabo splošnih pravil civilnega prava o priposestvovanju.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, razlastitev, služnost, priposestvovanje, javna korist, nadomestilo, prenosljivost
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 163; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (771,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici