1. |
2. Primerjava in praktična uporaba ogrodij za izdelavo zalednih sistemov po principu RESTJan Sušelj, 2020, diplomsko delo Opis: Vzdrževanje aplikacij, omogočanje njihove podprtosti na različnih napravah in zagotavljanje varnosti je zaradi povečane kompleksnosti aplikacij vedno večji problem. Te probleme lahko rešimo z uporabo večslojne arhitekture. V diplomskem delu se osredinjamo na trislojno arhitekturo in podrobneje predstavimo aplikacijski sloj.
Največ pozornosti smo posvetili razvoju zalednih sistemov po arhitekturnem principu REST, s pomočjo katerega smo izdelali štiri zaledne sisteme v izbranih ogrodjih. Za vsako ogrodje smo opredelili prednosti in slabosti ter navedli, za kakšne vrste aplikacij je ogrodje najbolj primerno. Ugotovili smo, da mora izbira ogrodja za razvoj zalednih sistemov temeljiti na podlagi vrste aplikacije, ki jo razvijamo, in na zahtevah, ki jih mora aplikacija zagotoviti.
Ključne besede: deljenje prevozov, REST, spletna ogrodja, trislojna arhitektura, zaledni sistem.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 124; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. Celovita primerjava sodobnih hibridnih ogrodij za razvoj mobilnih aplikacijBlaž Denko, 2020, magistrsko delo Opis: Število uporabnikov pametnih mobilnih naprav je v letu 2019 preseglo 3 milijarde, trend rasti pa se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Zaradi priljubljenosti uporabe mobilnih naprav je za podjetja pomembno, da izdelujejo mobilne aplikacije, s katerimi si zagotovijo čim večje število uporabnikov. Ena izmed mogočih rešitev je izdelava hibridnih mobilnih aplikacij. Gre za aplikacije, ki združujejo lastnosti spletnih in avtohtonih mobilnih aplikacij, njihova glavna prednost pa je združljivost z več mobilnimi operacijskimi sistemi. Njihovo delovanje smo preizkusili z eksperimentom v različnih scenarijih uporabe. Ugotovili smo, da se delovanje hibridnih aplikacij v različnih scenarijih precej razlikuje, kljub temu pa so bili rezultati teh aplikacij primerljivi s tistimi, ki jih je v eksperimentu dosegala avtohtona aplikacija.
Ključne besede: android, hibridna aplikacija, hibridna mobilna ogrodja, mobilna aplikacija
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 226; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,84 MB) |
4. Vpliv priprave nestrukturiranih podatkov na klasifikacijoŠpela Pečnik, 2019, magistrsko delo Opis: V vsakdanjem življenju se v večini primerov srečujemo z nestrukturiranimi podatki v obliki besedil iz različnih virov. Število teh iz dneva v dan narašča, zato obstaja vse večja potreba po njihovi organizaciji in kategorizaciji. Pri teh podatkih je najpomembnejša njihova predpriprava na uporabo v algoritmih strojnega učenja. Za ustrezno pripravo besedila lahko uporabimo različne metode/tehnike predprocesiranja – besedilo pretvorimo v male črke, iz njega odstranimo stop-besede, nad posameznimi besedami uporabimo krnjenje, lematizacijo, besede sestavljamo v fraze različnih dolžin (uni-grame, bi-grame, tri-grame) ali pa jih na primer pretvorimo v vektorsko obliko (ang. word embedding). S pomočjo laboratorijskega eksperimenta smo ugotovili, da nekatere tehnike predobdelave bolj vplivajo na uspešnost klasifikacije kot druge, poleg tega pa ima velik vpliv na uspešnost klasifikacije sam jezik in količina besedila, ter klasifikator, ki ga uporabimo za strojno učenje.
Ključne besede: nestrukturirani podatki, klasifikacija besedil, vektorska predstavitev besedil, krnjenje, lematizacija
Objavljeno: 14.06.2019; Ogledov: 705; Prenosov: 166
Celotno besedilo (1,49 MB) |
5. Analiza javno dostopnih osebnih podatkov na internetuŠpela Pečnik, 2017, diplomsko delo Opis: Veliko internetnih uporabnikov se ne zaveda, koliko njihovih osebnih podatkov se nahaja javno objavljenih na internetu. V diplomskem delu smo s pomočjo anketiranja internetnih uporabnikov in izvedbe eksperimenta, v katerem smo zbirali javno objavljene osebne podatke, prišli do zaključka, da je o večini uporabnikov objavljenih več podatkov, kot bi si sami želeli. Najdeni podatki se razlikujejo glede na različne tipe uporabnikov, ki jih najdemo na internetu. Največkrat najdemo javno objavljene podatke o starosti, datumu rojstva, kraju bivanja, slike uporabnikov, podatke o delovnih mestih in karieri, podatke o izobrazbi, podatke, s kom se uporabniki družijo, katere lokacije obiskujejo ter podatke o konjičkih in zanimanjih.
Ključne besede: osebni podatki, internet, javnost, varovanje osebnih podatkov, tipi internetnih uporabnikov
Objavljeno: 28.08.2017; Ogledov: 691; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,18 MB) |
