| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo
Špela Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je dolgotrajna psihotična motnja. Vzrok za nastanek je nepravilnost oz. motnja v delovanju možganov. Ključni dejavniki, ki vplivajo na razvoj shizofrenije, so dednost, okolje ali obporodne poškodbe. Cilj institucije, v kateri posameznik stalno ali začasno biva, je stabilizacija simptomov bolezni, preprečevanje akutnega relapsa in psihiatrične hospitalizacije ter izboljšanje socialne vključenosti in strukturnih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv institucionalnega in dezinstitucionalnega okolja na osebo s shizofrenijo in posledično ugotoviti pogostnost potrebe po pomoči strokovnjakov različnih strok. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodologijo dela. Izvedli smo kvantitativno raziskavo, v okviru katere smo retrospektivno, za obdobje treh let, primerjali vpliv namestitve na 32 stanovalcev s paranoidnim in rezidualnim podtipom shizofrenije. 16 smo jih obravnavali v institucionalni obliki namestitve in 16 v dezinstitucionalni obliki namestitve. Raziskava temelji na obstoječi dokumentaciji stanovalcev. Le ti so bili naključno izbrani, njihovo sodelovanje je bilo prostovoljno. Rezultati: Ugotovili smo, da ima okolje, tako institucionalno kot dezinstitucionalno, na osebe s shizofrenijo pozitiven vpliv. Stanovalci so se v obe obliki bivanja, ne glede na podtip shizofrenije, uspešno socializirali in ju sprejeli. Sklep: Shizofrenija močno spremeni vsakdan oboleli osebi in njenim najbližjim. Pomembno je, da se vsi, tako obolela oseba kot svojci z boleznijo soočijo, jo sprejmejo in z njo živijo čim bolj podobno/enakovredno premorbidnemu stanju. Oboleli posameznik mora živeti v zanj primernem, umirjenem okolju, ki ima nanj in na bolezensko stanje dober, pozitiven vpliv.
Ključne besede: duševne bolezni, bivalno okolje, suport, prostočasne aktivnosti, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 75; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (257,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici