| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 469
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju Haloz, Dravskega in Ptujskega polja v obdobju med leti 1824 in 2017
Špela Chomicki, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju katastrskih občin: Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih v obdobju med leti 1824 in 2017. Kot osnovni vir za analizo rabe tal v letu 1824 je služil franciscejski kataster. Podatki o rabi tal za leto 2017 so bili pridobljeni s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Na podlagi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo za izbrane kategorije rabe tal. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah smo nato analizirali v povezavi z izbranimi naravnogeografskimi značilnostmi. Obravnavane so bile spremembe rabe tal v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov in ekspozicij. Skozi analizo obravnavanih območij želimo prikazati razvoj rabe tal v katastrskih občinah na ravninskem območju roba Dravskega in dela Ptujskega polja nasproti katastrskim občinam, ki so del gričevnatega sveta Haloz. V katastrskih občinah Pobrežje, Šturmovci, Markovci in Nova vas pri Markovcih predstavlja enega od največjih vplivov na spremembe rabe tal izgradnja akumulacijskega jezera Ptuj, ki je nastalo z zajezitvijo reke Drave za potrebe hidroelektrarne Formin. Pri tem moramo izpostaviti območje Šturmovca, ki je v 19. stoletju predstavljalo otok na reki Dravi. Za katastrski občini Dravinjski Vrh in Vareja smo natančneje obravnavali vinogradniške površine in v odvisnosti od relativnih višin ter globalnega sončnega obsevanja izdelali bonitete vinogradniških leg. Posebej smo analizirali tudi smeri sprememb rabe tal med leti 2000 in 2017.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, naravno geografske značilnosti, franciscejski kataster, Dravinjski Vrh, Vareja, Pobrežje, Šturmovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 31; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

2.
Povezava med pojavom shizofrenije in uporabo kanabisa
Špela Frangež, 2021, diplomsko delo

Opis: V času mladostništva poteka poleg razvoja možganov tudi razvoj posameznikove osebnosti in obdobje preizkušanja, v katerem se posamezniki prvič srečajo z različnimi psihoaktivnimi substancami, eden izmed pogosteje izbranih je kanabis. Uporaba psihoaktivne substance kanabis predstavlja enega izmed dejavnikov tveganja, ki lahko soodvisno z drugimi dejavniki, vpliva na pojav shizofrenije. V raziskavi smo proučevali povezavo med uporabo kanabisa in zgodnejšim pojavom te duševne motnje. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo pri 33-ih posameznikih, diagnosticiranih s shizofrenijo, glede na uporabo kanabisa ugotavljali razlike v starosti ob pojavu prvih simptomov, kateri simptomi so se najpogosteje pojavljali in pri katerem spolu je bila uporaba najpogostejša. Glede na pridobljene rezultate smo ugotovili, da je uporaba kanabisa dejavnik, ki lahko povzroči pojav shizofrenije približno 2 do 3 leta prej, kakor pri osebah, ki ga niso uporabljale. Najpogosteje se pri posameznikih, ki so kanabis uporabljali, pojavljajo pozitivni simptomi, uporaba pa je pogostejša pri osebah moškega spola. Kanabis je psihoaktivna substanca, ki lahko pomembno vpliva na zgodnejši pojav shizofrenije, prav tako pa lahko povzroči pogostejši pojav pozitivnih simptomov, ki lahko otežijo potek zdravljenja in nadzorovanja duševne motnje, ter povzročijo pogostejše hospitalizacije.
Ključne besede: shizofrenija, kanabis, zgodnejši pojav, psihoaktivne substance, mladostništvo
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju
Špela Mar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

4.
Vodenje in optimizacija deamonifikacijskega procesa pri obdelavi odpadne vode iz dehidracije anaerobnega blata na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik: zagon in stabilno obratovanje
Špela Hudobivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih je pomanjkanje energije postalo pomembno vprašanje v svetu. Obnovljivi viri energije so postali pomembni zaradi omejenih zalog fosilnih goriv in večje zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb. Čistilne naprave so porabniki energije, lahko pa energijo, ki jo potrebujejo za obratovanje proizvajajo preko postopka anaerobne digestije blata. Postopek deamonifikacije je priznan kot energetsko učinkovita tehnologija, ki se uporablja pri čiščenju odpadne vode. Pri primerjavi s procesno tehnologijo odstranjevanja dušika, ima deamonifikacija prednost odstranjevanja dušika zaradi nižjih obratovalnih stroškov, ne uporablja zunanjega vira ogljika, porabi manj električne energije in proizvede manjšo količino biomase. V tem raziskovalnem delu smo na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik 67 dni spremljali in analizirali proces deamonifikacije, z namenom stabilizacije, vodenja in optimizacije procesa.
Ključne besede: amonijev dušik, čistilna naprava, deamonifikacija, nitratni dušik, nitriticija
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

5.
Vpliv menopavze na telesno samopodobo žensk
Špela Kuharič, 2021, diplomsko delo

Opis: Menopavza je naraven proces, s katerim se soočijo ženske v času, ko je njihova vloga v družini, na delovnem mestu in v družbi zelo pomembna. Simptomi v tem obdobju predstavljajo velik izziv ter zahtevajo nove vsakdanje navade in prilagoditve, hkrati pa vplivajo na kakovost življenja in vrednotenje lastne zunanjosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali menopavza vpliva na telesno samopodobo žensk. Uporabljeni sta kvantitativna metodologija in deskriptivna oz. opisna metoda dela. Za raziskovalni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sodelovalo je 50 naključno izbranih anketirank, ki so v obdobju menopavze. Rezultati so pokazali, da intenzivnost simptomov menopavze vpliva na nižjo telesno samopodobo žensk (18 %) ter da ne obstaja povezava med telesno samopodobo in odnosom s partnerjem, 96 % anketirank izpostavlja nespremenjen odnos ne glede na oceno zunanje podobe. Ugotovili smo, da telesna aktivnosti pozitivno vpliva na zunanjo samopodobo žensk (78 %). Predvidevamo, da na telesno samopodobo žensk vplivata intenzivnost menopavzalnih simptomov in fizična aktivnost. Z edukacijo o spremembah in simptomih prelomnega obdobja bomo omogočili večjo pripravljenost ženske populacije ter zmanjšali tveganje za pojavnost nezadovoljstva in nesprejemljive telesne predstave.
Ključne besede: menopavzno obdobje, simptomi, samopodoba, fizična aktivnost, odnos s partnerjem
Objavljeno: 05.05.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Organizirana kriminaliteta in izterjava
Špela Žust, 2021, diplomsko delo

Opis: Posamezniki pogosto pridejo v situacijo, kjer nujno potrebujejo denar, vendar zaradi finančnega stanja niso kreditno sposobni in jim banka le-tega ne more odobriti. Ponudba nebančnih kreditov je na trgu široka, obresti za najem kredita pa so mnogokrat višje kot bančne. Ponudniki nebančnih kreditov so lahko del mreže organiziranega kriminala. Če dolžnik, ki najame nebančni kredit, ni zmožen poravnati dolga, se začne nelegalno izsiljevanje, ki nemalokrat vključuje tako psihično kot fizično izsiljevanje dolga.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna izterjava, organizirani kriminal, izposoja denarja, nelegalna izterjava
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Raba angleškega jezika medijsko izpostavljenih oseb v Sloveniji na družbenem mediju Instagram
Špela Roze, 2021, diplomsko delo

Opis: Instagram je postal, zraven Facebooka in Twitterja, eden od treh najpomembnejših družbenih omrežij današnjega časa. Domnevamo, da se vse več medijsko izpostavljenih oseb odloči za ustvarjanje uporabniškega računa na Instagramu in rabo le-tega v promocijske in privatne namene. Ker Instagram omogoča tudi internacionalni doseg sledilcev, domnevamo, da je raba angleškega jezika vedno pogostejša med medijsko izpostavljenimi osebami tudi na območju Slovenije. Zato bomo v diplomskem delu na podlagi raziskovalnih vprašanj preučili in predstavili rabo angleškega jezika pri objavljanju vsebin medijsko izpostavljenih oseb na območju Slovenije, na družbenem mediju Instagram.
Ključne besede: Instagram, družbeno omrežje, angleški jezik, objavljanje vsebin
Objavljeno: 23.04.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Motivi lastnikov ekoloških kmetij za ekološko kmetovanje
Špela Hribernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Odločitev je dejanje, ki človeka izoblikuje in zaznamuje. Vse večja globalizacija potrošnikom omogoča hiter pretok in dostop informacij, zaradi katerih vsakodnevno nastajajo nove potrebe in želje. Iskanje končnega zadovoljstva, ki je posledica pravilne odločitve, se začne ravno pri prepoznavanju teh potreb in želj. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in na kakšen način bo informacije iz okolja sprejel in jih interpretiral. Izbira lahko med različnimi viri in na koncu izbere najoptimalnejšo možnost za svojo situacijo. Okolje, ljudje, situacije in osebni vplivi so eni izmed tistih dejavnikov, ki imajo pomembno vlogo pri končnih odločitvah. Rutinsko odločanje je prisotno na vsakodnevni ravni posameznikov, veliko pa je tudi zavestnega sprejemanja informacij in odločitev, ki so lahko bodisi dobre bodisi slabe. Ne glede na izid bo vsaj minimalno prisotna posledica odločitve na posameznika ali potrošnika. Zato je pomembno, da so sprejemanje, interpretiranje in odločanje skrbni in premišljeni, saj lahko velike stvari prinesejo velike težave – in obratno. Naloga prikazuje premišljene odločitve lastnikov ekoloških kmetij, ki s svojim delom zavestno prispevajo k boljšemu zdravju ljudi in prostora, v katerem živimo. Vsi se zavedajo današnjega okoljskega problema in kaj to pomeni za človeka. Ravno zato so s svojim pridobljenim znanjem ter ekološkimi izdelki začeli ozaveščati ljudi okoli osebe. Za vsakim lastnikom ekološke kmetije se skriva motiv, ki ga je pripeljal do ekološkega kmetovanja. Prav tako je vsak šel skozi proces odločanja, ki je od lastnika do lastnika drugačen in edinstven. V raziskavi je sodelovalo trinajst lastnikov ekoloških kmetij, ki sodelujejo na ekološki tržnici v nakupovalnem središču Europark in na ekološki tržnici na Glavnem trgu Maribor. S pomočjo raziskovalnih vprašanj so ugotovljeni in prikazani razlogi, zakaj, kako in na kakšen način. Analizirana je primerjava različnih procesov odločanja in dejavnikov, ki so vplivali na odločitev za ekološko kmetovanje.
Ključne besede: vedenje potrošnikov, proces odločanja, kategorije procesa odločanja, motivi za odločanje, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (339,83 KB)

9.
Priročnik za računalniške vaje pri predmetu Orodja za razvoj aplikacij
Iztok Fister, Špela Pečnik, Sašo Karakatič, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: aplikacije, računalniške vaje, e-gradiva
Objavljeno: 22.02.2021; Ogledov: 796; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (600,72 KB)

10.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Ključne besede: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici