| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava koncentracij in čistosti dna izolirane iz brstov (generativnih in vegetativnih) in listov (svežih, posušenih in liofiliziranih) bezga (sambucus nigra l.)
Špela Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (laboratorij za genetiko) najprej izolirali DNA s CTAB metodo iz vegetativnih in generativnih brstov ter iz svežih, posušenih in liofiliziranih listov črnega bezga (Sambucus nigra). Primerjali smo koncentracije in čistost DNA. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti iz katerih vzorcev smo dobili največjo koncentracijo DNA in iz katerih vzorcev je bila DNA najbolj čista. Koncentracije DNA smo izmerili s fluorimetrom, čistost pa s spektofotometrom in kvalitativno z agarozno elektroforezo. Ugotovili smo, da so bile največje koncentracije DNA pridobljene iz posušenih listov s povprečno vrednostjo 706,07 ng/µL. Najmanjše koncentracije DNA pa so bile izolirane iz svežih listov, s povprečno vrednostjo 301,13 ng/µL. Med vegetativnimi in generativnimi brsti ni bilo statistično značilnih razlik v koncentraciji in čistosti DNA. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik v čistosti med svežimi, posušenimi in liofiliziranimi listi. Najbližje optimalnemu razmerju A260/A280 so bili vzorci iz posušenih listov, s povprečnim razmerjem 2,08. Zaključili bi lahko, da dobimo največje koncentracije DNA iz posušenih listov, ki so se v našem primeru sušili dva tedna na zraku
Ključne besede: Sambucus nigra L., izolacija DNA, brst, svež, posušen, liofiliziran list, koncentracije DNA
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 441; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Obratna ugrabitev domene
Špela Jelen, 2016, diplomsko delo

Opis: Uspešna podjetja se zavedajo, da je izbira ustrezne domene ključnega pomena za njihovo dobičkonosno poslovanje. Ponavadi izberejo domeno, ki sovpada z njihovo registrirano znamko. V kolikor ugotovijo, da je le-ta že zasedena, so jo pripravljena pridobiti tudi z zlorabo postopka reševanja domenskih sporov. Diplomsko delo obravnava omenjeni problem, t. i. obratno ugrabitev domene, ki je opredeljena kot pritožnikova (imetnik znamke) uporaba pravil v slabi veri, z namenom odvzeti domeno registriranemu imetniku domene. Diplomsko delo se osredotoča na mednarodni izvensodni postopek reševanja sporov »UDRP« . Predstavljene so prednosti in slabosti pravil tega postopka, s poudarkom na slednjih. Delo navaja številne odločbe razsodišč in na podlagi le-teh izpostavlja okoliščine, ki nakazujejo na obratno ugrabitev domene. Skozi delo avtorica kritično ugotavlja, da pravila postavljajo stranki v neenak položaj. Imetnik domene, ki je ponavadi šibkejša stranka v postopku, za razliko od pritožnika nima nobenega vpliva na izbiro ponudnika reševanja sporov, poleg tega obratnega ugrabitelja ne doleti nobena sankcija ob ugotovitvi zlorabe postopka, notranji pritožbeni postopek pa sploh ne obstaja. Delo navaja rešitve, ki bi pripomogle k izboljšavam na tem področju. Avtorica predlaga reformo pravil v smeri pravičnejšega obravnavanja obeh strank v postopku.
Ključne besede: pravo intelektualne lastnine, domena, znamka, domenski spor, obratna ugrabitev domene, slaba vera, zloraba postopka, alternativno reševanje domenskih sporov, Enotna politika reševanja domenskih sporov, Arbitražni in mediacijski center SOIL
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (564,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici