| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov
Špela Gradišnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2189; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
SOCIALNI IN MOTIVACIJSKI VIDIK PLAČE MED MLADIMI
Špela Gradišnik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se najprej seznanili z mladimi na trgu dela, kjer smo predstavili pojma mladost in mladina, njuno zgodovino ter začetke mladinskega dela. Po spoznanju mladih in mladine smo se dotaknili njihove prisotnosti na trgu dela v Sloveniji. Ker je v Sloveniji njihova brezposelnost pereč problem, smo se dotaknili tudi zaposlovanja in zaposljivosti mladih, ter dejavnikov, ki vplivajo na njihovo zaposlovanje. Zanimale so nas tudi vrednote mladih. Zaradi prenasičenosti na trgu dela, smo poiskali najizvirnejše načine zaposlitve. Na kratko smo razložili kaj je plača in njene tri vidike. Empirični del pa je sestavljen iz raziskave, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Razdelili smo ga mladim, ki so kadar koli opravljali delo in zanj prejeli plačilo in ugotovili, da so mladi načeloma zadovoljni s svojo trenutno zaposlitvijo, težavo je zaznati edino pri pridobivanju zaposlitve. Treba pa poudariti, da jih zelo malo išče zaposlitev.
Ključne besede: • Mladi • Trg dela • Plača • Motivacijski in socialni vidik plače
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 1838; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

3.
KOMUNIKACIJA V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠENTVID
Špela Gradišnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko komunikacije v zdravstvenih organizacijah. Podali smo nekaj teorij o komunikaciji in komuniciranju. Ker zdravstveno osebje do pacientov uporablja tako verbalno kot neverbalno komunikacijo, smo temu dali poseben poudarek. Ker pa je potrebno tudi znati pravilno komunicirati, da se pravilno odzovemo v nastali situaciji, je potrebno omeniti tudi medosebno komunikacijo. Tako smo v teoretičnem delu povzeli glavne sestavine komunikacije in potrebne lastnosti, ki jih morajo upoštevati tako zdravstveno osebje kot pacienti, da bi delo potekalo nemoteno in brez konfliktov. V empiričnem delu pa smo naredili raziskavo na področju komunikacije, in sicer v Zdravstvenem domu Šentvid. Bili smo zelo pozitivno presenečeni nad dobrimi rezultati ankete, saj v Zdravstvenem domu Šentvid nimajo posebnih težav s komunikacijo. Težave se dogajajo v zelo majhnem odstotku, tako da so skoraj zanemarljive. Edina težava, s katero se srečujejo, je zasedenost telefonskih linij. Vzrok je lahko v dejstvu, da pacienti premalo spremljajo tekoče dogajanje oziroma premalo spremljajo spletno stran, kjer so po navadi prikazane vse spremembe. Zato smo predlagali da bi vsi tisti, ki imajo omogočen dostop do interneta, temu posvečali večjo pozornost, saj bi s tem verjetno kar precej zmanjšali število telefonskih klicev.
Ključne besede: komunikacija, komunikacija v zdravstvenih organizacijah, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 19.09.2013; Ogledov: 1829; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (974,82 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici