| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji
Špela Flegar, 2020, magistrsko delo

Opis: Regionalna identiteta, ena izmed oblik prostorske identitete, je identificiranje posameznika z regijo. Regijo lahko sicer definiramo različno, a gre v splošnem za večji del območja z značilnimi lastnostmi oziroma determinantami (fizičnimi in/ali družbenimi). Nekaj raziskav na temo regionalne identitete je bilo v Sloveniji že narejenih, a med njimi še ni nobene, ki bi različne dimenzije regionalne identitete ugotavljala pri mladih, živečih v pomurski statistični regiji. Namen magistrskega dela je bil analizirati različne dimenzije regionalne identitete mladih v pomurski statistični regiji, kar smo izvedli z dvema anketnima vprašalnikoma. Prvi vprašalnik je bil namenjen mladim s stalnim prebivališčem znotraj pomurske statistične regije, drugi pa vsem mladim, živečim izven nje. S primerjavo obeh skupin smo želeli dobiti vpogled v identitetno razmerje mi : oni. Ugotovili smo, da se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v prvi vrsti prostorsko ne identificirajo kot Pomurci oziroma Pomurke. Prav tako mladi s stalnim prebivališčem v pomurski regiji izkazujejo različno stopnjo identitete v različnih identitetnih elementih, a so na primeru izbranih elementov bolj povezani z regijo kakor preostali, živeči izven regije. Hkrati regijo vrednotijo bolj pozitivno in njene potenciale ocenjujejo višje kot tisti, živeči v preostalih statističnih regijah. Do razlik med obema skupinama mladih prihaja tudi pri splošnem opredeljevanju dejavnikov za pojav pozitivne regionalne zavesti.
Ključne besede: mladi, prostorska identiteta, regionalna identiteta, pomurska statistična regija
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 150; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

2.
Primerjava študijskih programov pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem
Špela Flegar, 2020, magistrsko delo

Opis: Študijski programi pedagogike se pojavljajo na treh javnih univerzah v Sloveniji in petih javnih univerzah na Hrvaškem. Te univerze so v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Osijeku, na Reki, v Splitu, Zadru in Zagrebu. Do zdaj ni bila narejena še nobena raziskava s področja primerjave študijskih programov omenjenih držav, zato nismo imeli priložnosti, da bi se nanjo oprli. Namen magistrskega dela je primerjati študijske programe pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem. Pedagoške programe smo primerjali s pomočjo predhodno zastavljenih kriterijev na vseh treh stopnjah študija, tako enopredmetnega kot dvopredmetnega študijskega programa. Poleg omenjenega smo med podiplomskimi študenti pedagogike Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izvedli anketni vprašalnik. Z raziskavo smo ugotovili, da so si študijski programi pedagogike na javnih univerzah v Sloveniji in na Hrvaškem med seboj različni, prav tako pa si ti niso podobni, tudi če se izvajajo znotraj države. Podiplomski študentje pedagogike Univerze v Mariboru so mnenja, da je obseg praktičnega usposabljanja na prvi stopnji premajhen, obenem pa ti obiskovani študijski program pedagogike na prvi stopnji z enih vidikov ocenjujejo pozitivno, z drugih pa negativno.
Ključne besede: primerjava, študijski program, pedagogika, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 158; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici