| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Parametrična analiza sevanja v avtomobilski meglenki z uporabo numeričnih simulacij
Špela Brglez, 2012, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je numerična simulacija sevanja. Simulirano je sevanje nitke, obdane s parabolo, na lečo in ekran. Parametrična analiza je pokazala, kako določeni parametri (računska mreža modela, emisivnost reflektorja na paraboli, faktor difuznega odboja reflektorja na paraboli, število spektralnih pasov in nastavitev absorptivnosti leče ) vplivajo na končni rezultat. Izkazalo se je, da z zgoščanjem računske mreže temperatura na leči in ekranu raste, z zviševanjem emisivnosti pa pada. Z večanjem faktorja difuznega odboja, se je temperatura v leči in ekranu zmanjšala, v reflektorju pa povišala. Rezultati za različno število spektralnih pasov so se dobro ujemali. Pri povečevanju maksimalne absorptivnosti leče je temperatura leče naraščala, temperatura ekrana je padla, temperature reflektorja in nitke pa so se skoraj povsem ujemale.
Ključne besede: prenos toplote, sevanje, numerična simulacija, računalniška dinamika tekočin, meglenka
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2453; Prenosov: 716
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Numerična analiza tokovnih in toplotnih razmer pri zaviranju zavornega diska
Špela Brglez, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali tokovne in toplotne razmere pri zaviranju v zavornem disku in njegovi okolici. Pri zaviranju avtomobilski zavorni sistem pretvarja kinetično energijo celotnega avtomobila v toploto, katere večji del se kopiči v diskih, z njihove površine pa se širi v okolico s pomočjo konvekcije in sevanja. Razmere pri zaviranju na posebnem testu proizvajalca diskov smo simulirali s pomočjo računalniške dinamike tekočin. Uporabili smo programski paket Ansys CFX. Vse začetne predpostavke in poenostavitve smo skozi izdelavo magistrskega dela ovrednotili in skušali zmanjšati njihov vpliv na končne rezultate. Pri raziskavi nas je zanimalo tokovno polje, predvsem potrebna velikost računskega območja in gostota numerične mreže, ustrezen turbulentni model ter robni pogoji in vpliv časovne odvisnosti modela. Izkazalo se je, da je najprimernejše čim večje računsko območje, gostota mreže mora biti največja tik ob disku, ustrezen turbulentni model je SST (transport strižnih napetosti), robni pogoj odprtina, glede na opazovano geometrijo pa izbira časovno odvisnega modela ni smotrna. Glede temperaturnega polja smo se spraševali o ustreznosti uporabe časovno odvisnega oziroma neodvisnega tokovnega polja, o vključevanju sevanja v model, o temperaturni odvisnosti materialnih lastnosti in o primernem načinu predpisovanja izvora toplote ter vrtilne frekvence diska. Ugotovili smo, da je tudi pri temperaturnem polju za prve ocene dovolj natančen preračun s stacionarnim tokovnim poljem, v model pa je potrebno vključiti tako sevanje kot tudi temperaturno odvisne materialne lastnosti diska in zraka. Izvor toplote mora biti predpisan časovno odvisno, zmanjševanje vrtilne frekvence diska pa vpliva predvsem na temperaturno polje v zraku.
Ključne besede: numerične simulacije, parametrična analiza, tokovno polje, prenos toplote, nestacionarni izračun, turbulentni modeli
Objavljeno: 27.02.2013; Ogledov: 1250; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

3.
On edge connectivity of direct products of graphs
Xiang-Lan Cao, Špela Brglez, Simon Špacapan, Elkin Vumar, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Let ▫$lambda(G)$▫ be the edge connectivity of ▫$G$▫. The direct product of graphs ▫$G$▫ and ▫$H$▫ is the graph with vertex set ▫$V(G times H) = V(G) times V(H)$▫, where two vertices ▫$(u_1,v_1)$▫ and ▫$(u_2,v_2)$▫ are adjacent in ▫$G times H$▫ if ▫$u_1u_2 in E(G)$▫ and ▫$v_1v_2 in E(H)$▫. We prove that ▫$lambda(G times K_n) = min{n(n-1)lambda(G), (n-1)delta(G)}$▫ for every nontrivial graph ▫$G$▫ and ▫$n geqslant 3$▫. We also prove that for almost every pair of graphs ▫$G$▫ and ▫$H$▫ with ▫$n$▫ vertices and edge probability ▫$p$▫, ▫$G times H$▫ is ▫$k$▫-connected, where ▫$k=O((n/log n)^2)$▫.
Ključne besede: mathematics, graph theory, combinatorial problems, connectivity, direct product, graph product, separating set
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1455; Prenosov: 170
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Modeliranje avtomobilskih zavarovanj z generaliziranimi linearnimi modeli
Gregor Pirš, 2016, magistrsko delo

Opis: V delu bomo najprej predstavili osnove določanja premij v zavarovalništvu. Nato bomo podrobneje predstavili generalizirane linearne modele. Prikazali bomo matematično podlago teh modelov in nabor statističnih testov za njihovo preverjanje. V drugem delu bomo predstavili uporabo teorije na primeru zavarovanj avtomobilske odgovornosti. Napravili bomo model in testirali njegovo teoretično ustreznost. Na koncu bomo predstavili možnosti uporabe omenjenega modela za analizo poslovanja zavarovalnice in za določanje novih premij.
Ključne besede: Generalizirani linearni modeli, določanje premij, zavarovalništvo, R.
Objavljeno: 30.03.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (507,71 KB)

5.
A discussion on new necessity-based method for requirements list elicitation and requirements classification
Špela Brglez, Bojan Dolšak, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Establishing appropriate requirements is essential in early phases of product design for obtaining enough information and in order not to over-constrain the product. Consequences of failing to do so are discussed. An overview of state-of-the-art methodologies for eliciting and classifying requirements is presented. Existing elicitation methods tend not to focus on the requirements content and the classification methods overlook the missing requirements. To overcome this gap a new method for requirements elicitation and classification is proposed. It defines the universally necessary requirements, product- specific necessary requirements and optional requirements. The appropriateness of the method is verified with a case-study on air ventilation register box and expert opinions. The positive contribution of the method is confirmed through evaluation with novice design engineers.
Ključne besede: decision making, design knowledge, design methodology, product design
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 303; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (993,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Inteligentna podpora pri snovanju zahtevnika v procesu razvoja izdelka
Špela Brglez, 2015, doktorska disertacija

Opis: V industrijski praksi in v študijskem okolju se izkazuje potreba po vodenju in usmerjanju manj izkušenih razvojnih inženirjev skozi fazo snovanja zahtevnika. Zahtevnik je zelo pomemben dokument, saj se inženirji ves čas razvoja izdelka nanj sklicujejo, na koncu pa se zadovoljivost izdelka meri prav glede na izpolnjevanje začetnih zahtev. Če v tej fazi niso vzpostavljene vse potrebne zahteve za uspešno opredelitev novega izdelka, so potrebne kasnejše neželene iteracije v procesu razvoja, da izpuščene zahteve vzpostavimo. Če je v tej fazi vzpostavljenih preveč zahtev, je izdelek preveč določen, kar lahko vodi k izbiri neoptimalnega koncepta ali celo v povsem neuspešen razvoj. Če so v zahtevniku vzpostavljene zahteve neskladne, to v nadaljnje faze razvojnega procesa vnese negotovost glede izbire, kateri izmed dveh neskladnih zahtev slediti. V doktorski disertaciji smo zato zbrali in uredili znanje o zahtevah in snovanju zahtevnika. Iz znanja smo izpeljali metodo za vzpostavljanje in klasifikacijo zahtev na osnovi potrebnosti. Ta razvojnega inženirja vodi skozi ves postopek snovanja zahtevnika in ga opozarja na morebitno prešibko ali premočno določenost izdelka. Zasnovali smo še verjetnostni model za prepoznavanje neskladnih in nasprotujočih si zahtev, ki uporabnika opozori, če je verjetnost, da sta zahtevi v neskladju, večja od določene meje. Metodo in model smo implementirali v obliki inteligentne podpore za pomoč pri snovanju zahtevnika. Inteligentno okolje, ki smo ga poimenovali GRACE, smo razvijali v dveh stopnjah – druga stopnja je bila nadgradnja prve z upoštevanjem mnenja treh skupin: manj izkušenih razvojnih inženirjev, ekspertov iz industrije in ekspertov s področja razvoja inteligentnih svetovalnih sistemov za podporo v procesu razvoja novih izdelkov. Rezultati različnih opravljenih testiranj so pokazali, da manj izkušeni razvojni inženirji resnično potrebujejo oporo pri odločanju glede števila in tematike definiranih zahtev. Dokazali smo tudi, da se rezultati metode dobro skladajo s primerom iz industrijske prakse in z mnenjem ekspertov. Izvedli smo občutljivostno analizo, ki je potrdila pravilno in ustrezno delovanje modela za prepoznavanje neskladnih zahtev.
Ključne besede: razvoj izdelka, zahtevnik, zgodnje faze razvoja, verjetnost, klasifikacija zahtev
Objavljeno: 15.07.2015; Ogledov: 1130; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici