Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The leaves of the mulberry (Morus sp.) have a variety of medicinal, culinary, industrial and agricultural applications. In our study, we compared the protein and phenolic contents of different mulberry species (Morus alba L., M. alba × rubra, M. australis Poir., M. nigra L.) from the mulberry germplasm collection to determine species-specific differences. The possibility of using mulberries as animal feed and for pharmacological purposes was reviewed. Total phenols of all genotypes were analysed using the Folin-Ciocalteu method, while total protein content was determined using the Lowry's method. The individual phenols were analysed by high-performance liquid chromatography with UV/VIS detection. The total protein content ranged from 162.03 mg BSA/g DW (M. australis) to 239.42 mg BSA/g DW (M. alba). Significantly higher contents of total proteins were determined in the leaves of M. alba. The highest mean concentrations of total phenols (21.51 mg GAE /g DW), chlorogenic acid (18.05 mg/g DW), 4-caffeoylquinic acid (4.36 mg/g DW), 5-p-coumaroylquinic acid (2.01 mg/g DW), quercetin glycoside (0.74 mg/g DW) and kaempferol acetyl hexoside (4.42 mg/g DW) were determined in M. alba × rubra and M. nigra. In contrast, white mulberry (M. alba) genotypes contained on average the most rutin (2.63 mg/g DW) and quercetin-malonyl-hexoside (1.59 mg/g DW). It can be concluded that the leaves of the white mulberry are best suited as animal feed due to their high protein content, while the black mulberry and the hybrid M. alba × rubra have pharmacological potential due to their high phenolic content.
Ključne besede: Morus sp., leaves, proteins, phenolic acids, flavonoids
Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko

Opis: Background and Objectives: The issue of a missing variable precludes the external validation of many prognostic models. For example, the Liverpool score predicts the survival of patients undergoing surgical therapy for colorectal liver metastases, but it includes the neutrophil–lymphocyte ratio, which cannot be measured retrospectively. Materials and Methods: We aimed to find the most appropriate replacement for the neutrophil–lymphocyte ratio. Survival analysis was performed on data representing 632 liver resections for colorectal liver metastases from 2000 to 2020. Variables associated with the Liverpool score, C-reactive protein, albumins, and fibrinogen were ranked. The rankings were performed in four ways: The first two were based on the Kaplan-Meier method (log-rank statistics and the definite integral �� between two survival curves). The next method of ranking was based on univariate and multivariate Cox regression analyses. Results: The ranks were as follows: the radicality of liver resection (rank 1), lymph node infiltration of primary colorectal cancer (rank 2), elevated C-reactive protein (rank 3), the American Society of Anesthesiologists Classification grade (rank 4), the right-sidedness of primary colorectal cancer (rank 5), the multiplicity of colorectal liver metastases (rank 6), the size of colorectal liver metastases (rank 7), albumins (rank 8), and fibrinogen (rank 9). Conclusions: The ranking methodologies resulted in almost the same ranking order of the variables. Elevated C-reactive protein was ranked highly and can be considered a relevant replacement for the neutrophil–lymphocyte ratio in the Liverpool score. These methods are suitable for ranking variables in similar models for medical research.
Ključne besede: colorectal cancer, liver metastases, inflammation, ranking, survival
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Transport predstavlja danes ključno komponento strateškega vidnega polja podjetij, saj pomembno prispeva k ustvarjanju tržne vrednosti. Njegov vpliv se razteza na kakovost vsakdanjega življenja in igra odločilno vlogo pri razpoložljivosti življenjskih potrebščin, delovanju različnih gospodarskih sektorjev, zagotavljanju varnosti in prostorski dostopnosti in mobilnosti. Čeprav ostaja temeljno poslanstvo transporta v osnovi nespremenjeno že več desetletij, ga spremembe, ki jih prinaša Evropska skupnost, temeljito spreminjajo. V raziskavi smo preverili vpliv finančne spodobnosti na izdajo licence Skupnosti. Pridobitev licence Skupnosti za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza blaga v mednarodnem prometu zahteva izpolnjevanje določenih predpisanih pogojev, med katerimi je tudi ustrezen finančni položaj podjetja. Če podjetje ne pridobi licence Skupnosti zaradi neizpolnjevanja finančne sposobnosti, prav tako ne more pridobiti dovolilnice in dovolilnice CEMT. Ustrezen finančni položaj je ključen, saj s tem pogojem podjetje zagotavlja, da lahko stabilno deluje in izpolnjuje svoje obveznosti do strank, zaposlenih in drugih poslovnih partnerjev. V delu smo analizirali bilanco stanja in druga dokazila, s katerimi lahko podjetje izkazuje finančno sposobnost za pridobitev licence Skupnosti. Uvodnemu delu sledijo pregled literature s področja cestnega prevoza blaga, analiza panoge in opredelitev transportne dokumentacije. Licenca Skupnosti ima petletno veljavnost in velja za prevoznike iz vseh držav članic, kar omogoča prosti prevoz blaga po celotni EU, brez potrebe po dodatnih nacionalnih dovoljenjih ali dovolilnicah. Listine, kot so dovolilnice in dovolilnice CEMT, pomembno vplivajo na izvajanje mednarodnega cestnega prevoza blaga. Če med državami ni podpisanega sporazuma, so dovolilnice za prevoze s tretjimi državami obvezne. V empiričnem delu smo primerjali zakonodajo o izdaji licence Skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter analizirali postopke za izdajo dovolilnic in dovolilnic CEMT v obeh državah. Preučevali smo tudi, katera izmed držav ponuja boljše pogoje za cestni prevoz blaga, pri čemer smo ugotovili, da ima Slovenija rahlo prednost, vendar ji Hrvaška tesno sledi. Slovenija in druge države članice EU se tudi po obdobju globalne krize še naprej soočajo z novimi izzivi na področju transporta. Evropska skupnost si prizadeva zagotoviti, da je zakonodaja jasna in dostopna za vse uporabnike. Eden ključnih ukrepov na tem področju je digitalizacija. Sprejeta je bila Evropska uredba o elektronskih tovornih informacijah (eFTI), prav tako pa poteka tudi postopek digitalizacije dovolilnic CEMT.
Ključne besede: licenca Skupnosti, dovolilnica, dovolilnica CEMT, finančna sposobnost, potrdilo o poreklu blaga, ATA zvezek, opredmetena osnovna sredstva, kapital.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Uvod: Zapora dihalne poti zaradi tujka predstavlja četrti najpogostejši vzrok nenamerne smrti. Obstaja več načinov razreševanja zadušitev s tujki, eden izmed njih je uporaba sukcijskih pripomočkov. V zaključnem delu so prikazani najpogostejši tujki v dihalnih poteh, odstranjeni s sukcijskim pripomočkom LifeVac. Metode: Izvedli smo sekundarno analizo podatkov o uporabi omenjenega pripomočka. Podatki se od leta 2016 zbirajo preko obrazca, ki ga izpolnijo uporabniki. Hipoteze smo analizirali s Pearsonovim Hi-kvadrat testom. Rezultati: Analizirali smo podatke 1062 oseb. Najpogostejše starostne skupine so bili dojenčki (26,65 %; 283/1062), malčki (22,22 %; 236/1062) in starostniki (19,77 %; 210/1062). Večina oseb (70,24 %; 746/1062) je bila brez znanih bolezni ali drugih zdravstvenih težav, približno vsaka osma žrtev pa naj bi imela eno izmed bolezni živčevja (11,96 %; 127/1062). Najpogostejši tujki so bili zrezek, piščanec, bombon, grozdje in hrenovka v štručki. Dokazali smo, da se pojavnost le-teh po starostnih skupinah razlikuje. Prav tako smo ugotovili, da je vrsta zapore dihalne poti povezana s prisotnostjo bolezni. Razprava in zaključek: Pri omenjenih tujkih in osebah z večjim tveganjem za zadušitev je potrebna dodatna pozornost, da le-to preprečimo ali pravočasno zaznamo. Obstaja potreba po novih raziskavah, ki bi opredelile učinkovitost in smiselnost vključitve uporabe sukcijskih pripomočkov v prihodnje smernice.
Ključne besede: dušenje, tujek, zapora dihalne poti
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Uvod: Najpogostejši zaplet ciroze jeter, ki privede do izgube telesne mase in njenega slabšanja zaradi pomanjkanja hranil, metabolnih sprememb in težav pri absorpciji, je podhranjenost. Ta posledično vodi k povečani dovzetnosti za okužbe, dolgotrajnejši hospitalizaciji in upočasnjenemu zdravljenju. Prehranski ukrepi najpogosteje vključujejo individualne prehranske načrte, ki se osredotočajo predvsem na zadosten kaloričen in beljakovinski vnos. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in ScienceDirect. Analizirali smo prosto dostopne članke v angleškem in slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, pri iskanju literature pa smo upoštevali PRISMA priporočila. Rezultati: S pomočjo identificiranih člankov (n = 19) smo ugotovili, da je pri podhranjenosti zelo pomemben energijski vnos. Priporočila se običajno gibljejo 25–35 kcal/kg telesne mase na dan, odvisno od same stopnje bolezni in aktivnosti pacienta. Poleg energijskega vnosa je pomemben tudi vnos beljakovin (1,2–1,5 g/kg), saj te skrbijo za obnovo mišične mase in zmanjšanje tveganja za razvoj podhranjenosti. Ustrezna kombinacija energije in vseh makro ter mikroelementov lahko izboljša splošno zdravstveno stanje in zmanjša zaplete bolezni. Razprava in zaključek: Pri podhranjenem pacientu s cirozo jeter lahko s pomočjo ustreznih prehranskih ukrepov pomembno prispevamo k njegovemu izboljšanju zdravstvenega stanja.
Ključne besede: Podhranjenost, ciroza jeter, prehrana
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,36 MB)