Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Ranljivost prebežnikov za radikalizacijo : magistrsko delo
Špela Černigoj, 2022, magistrsko delo

Opis: Z družbeno-geopolitično preobrazbo sveta se v zadnjih nekaj letih krepi tudi begunsko-migrantska problematika, ki prinaša (vedno) več različnih izzivov. Mednje štejemo družbene, kulturne, gospodarske, pa tudi varnostne izzive. Varnostno vprašanje migracij postaja pomemben del razprave med različnimi mednarodnimi akterji. V zadnjih dveh desetletjih se v sklopu tega pojavlja vprašanje povezanosti migracij z nasilnim ekstremizmom, terorizmom in radikalizacijo. Strokovnjaki med najranljivejše skupine, dovzetne za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem oz. terorizem, uvrščajo tudi prebežnike. Slednji zaradi različnih psiholoških, socialnih, političnih, ideoloških, verskih in kulturnih razhajanj (med pričakovanim in dejanskim) postajajo vse lažje »žrtve« procesa radikalizacije. Njihovo ranljivost lahko opredelimo na podlagi različnih mikro, mezo in makro dejavnikov, ki nanje vplivajo v različnih kombinacijah, intenzivnostih in sosledjih. Vse tri ravni nam približajo socialnopsihološke vzroke radikalizacije, socializacije in mobilizacije, ki vodijo v nasilni ekstremizem in s tem povezanimi procesi angažiranja. Za zmanjševanje ranljivosti prebežnikov za radikalizacijo je potreben razvoj učinkovitih in delujočih antiradikalizacijskih programov, ki delujejo v smeri preprečevanja in odvračanja tveganj, da bi se radikalizacija sploh pojavila oz. ukoreninila. V sklopu preprečevanja ranljivosti prebežnikov potrebujemo učinkovit integracijski sistem, ki uspešno prepozna in razume pretekle frustracije ter trenutne potrebe prebežnikov v njihovem novem okolju. Treba je vzpostaviti enotni okvir, ki prispeva k celovitemu pristopu upravljanja migracij ter azila, ustvariti učinkovitejši sistem, odporen proti migracijskim pritiskom, delati v smeri odpravljanja »push« in »pull« faktorjev ter se še dodatno posvetiti najbolj prizadetim državam. Delovati je treba na enotni ravni, z več-deležniškim udejstvovanjem, mednarodnim sodelovanjem ter po zgledu dobrih praks.
Ključne besede: magistrska dela, prebežniki, ranljivost, radikalizacija, nasilni ekstremizem
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,13 MB)

Deradikalizacija in probacija v sodobnih družbah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Špela Černigoj, 2018, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času se v Evropi, pa tudi drugod po svetu, vse pogosteje srečujemo s problemom radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem in terorizem. Kot protiutež omenjenim problemom so strokovnjaki in akademiki pričeli z razvijanjem različnih protiukrepov, kot sta odvrnitev in deradikalizacija. Pri odvrnitvi gre za proces spreminjanja vedenja, v smislu odvrnitve posameznika od uporabe nasilja za dosego svojih ciljev. Pri deradikalizaciji pa gre za še bolj zahteven proces miselnih sprememb, sprememb posameznikovega sistema prepričanj in sistema vrednot, zavrnitev ekstremnih ideologij in hkrati za sprejemanje novih, družbeno sprejemljivih vrednot (Bertram, 2015). Z »neterorističnega« vidika je proces odvrnitve videti kot pomembnejši dejavnik od deradikalizacije. Nekateri so mnenja, da je posameznikovo vedenje tisto, ki zavrača uporabo nasilja za dosego nekih ciljev. Pa vendar, če posameznik ne gre skozi proces deradikalizacije, ni zagotovila, da je ob spremembi vedenja spremenil tudi svoja prepričanja in stališča. Če oseba teh ne spremni, je tveganje za ponovno radikalno, nasilno dejanje toliko večje (Striegher, 2013). Gre torej za izjemno kompleksna procesa, ki zahtevata večdeležniški, multiagencijski pristop, tako vladnih kot tudi nevladnih organizacij. Med pomembnejšimi akterji je tudi probacija, ki odigra pomembno vlogo predvsem v pripravi (še ne) deradikaliziranega posameznika nazaj v lokalno okolje po prestani kazni. Probacijsko in zaporsko okolje bi morali vse svoje znanje, mehanizme in ideje usmeriti v preprečevanje radikalizacije znotraj zaporov ter v uspešno izvedbo rehabilitacije, resocializacije in na koncu tudi reintegracije.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, deradikalizacija, odvrnitev, probacija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1657; Prenosov: 255
Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh