| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 137
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
91.
UPORABA ANALITIČNEGA HIERARHIČNEGA PROCESA ZA OCENJEVANJE KMETIJSKO-OKOLJSKIH UKREPOV PROGRAMA ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Monica Rudawiro Huehner, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.
Ključne besede: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije. Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi. Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.
Objavljeno: 29.06.2015; Ogledov: 965; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

92.
OPCIJSKO MODELIRANJE IN MERJENJE VELIKOSTI UČINKA ZA PODPORO ODLOČANJU V AGROŽIVILSTVU
Matej Kolenko, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Osnovni namen raziskave je bil prikaz aplikacije metod realnih opcij v kmetijstvu in kot pomembno dopolnilo k temu merjenje velikosti učinka s Cohenovim d indeksom. Rezultati tradicionalne CBA s parametrom (NSVt) so pokazali, da je najsmotrnejša proizvodnja posušene čebule (NSVt = 518.066 €). Za oceno realnih opcij investicijskih projektov predelave čebule sta bila nadalje uporabljena Black-Scholesov model in binomski model. Opcijske vrednosti (OV) tako pri Black-Scholesovem (BS) modelu kot tudi pri binomskem modelu kažejo pozitivne vrednosti za vse tri vrste predelave čebule (zamrznjena čebula, čebulni obročki, posušena čebula). Kot najbolj smotrna investicija se je izkazala predelava čebule v posušeno čebulo. Vrednost opcije po Black-Scholes metodi je znašala 39.798 € in pri binomskem modelu 77.561 €. Realne opcije imajo pomembno vrednost, saj se tradicionalne metode naložbene analize tako nadgradijo tudi z metodami, ki upoštevajo realne opcije tudi s stohastičnega vidika. S pomočjo Cohenovega d indeksa smo merili velikost učinka med spletno in terensko anketo pri obravnavanih vprašanjih. Ugotovitve kažejo, da je pri vseh vprašanih 76 % rezultatov med obema skupinama identičnih, kar pomeni, da imamo opravka z majhnim učinkom, 20 % ima srednje velik učinek, 4 % predstavljajo velik učinek.
Ključne besede: CBA analiza, realne opcije, Black-Scholesov model, binomski model, velikost učinka, Cohen d indeks, predelava čebule
Objavljeno: 12.06.2015; Ogledov: 1181; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

93.
OCENA INVESTICIJE MESNO PRIDELOVALNEGA OBRATA V ŽIVINOREJI
Grega Türkl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetje si prizadevajo, da bi poslovali čim bolj ekonomično, zato se nekateri odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in s tem svojim pridelkom dajejo dodatno vrednost, kar lahko tudi izboljša finančni položaj kmetije. V našem primeru je dopolnilna dejavnost predelovanje svežega mesa v mesne izdelke. Cilj diplomske naloge je raziskati, ali je smiselno investirati v mesno predelovalni obrat na prašičerejski kmetiji, oceniti investicijo ter obdobje povratka investicije. Investicijo bomo ocenjevali s pomočjo neto sedanje vrednosti ter interne stopnje donosa. Rezultati teh analiz nam bodo povedali, ali je naša investicija v mesno predelovalne obrate upravičena. Pri osnovni ceni izdelkov je NSV vrednost pozitivna pri 6% diskontni stopnji po 12. letu in pozitivna po 14. letu pri 8% diskontni stopnji. Pri 10% in 12% diskontni stopnji so vrednosti NSV negativne tudi po 15. letu. Interna stopnja donosa (ISD), izračunana pri osnovni ceni, je torej maksimalna obrestna mera in znaša 8,98%. Slednje pomeni, da je takrat še upravičeno investirati v projekt.
Ključne besede: Investicija, prašičereja, mesno-predelovalni obrat, predelava mesa, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 29.01.2015; Ogledov: 915; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (761,59 KB)

94.
Optimalna starostna struktura intenzivnega nasada jablan
Lidija Šipek, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je finančna ocena investicij obnove intenzivnega nasada jablan po 15-tih letih polne rodnosti, po 20-tih letih polne rodnosti (v starosti 25 let) in obnova šele v 30. letu starosti nasada. Osnovni cilj je celovita finančna analiza investicij sadjarske kmetije s statično in dinamično metodo ocene investicijskih projektov. Parametri ocenjevanja investicij so bili ocenjeni s pomočjo izračunov v računalniškem programu Microsft Office Excel. Po finančni oceni je najboljša dinamika obnove, investicija po 20-tih letih polne rodnosti (v starosti 25 let), ki kaže, da bi se obnova intenzivnega nasada jabolk povrnila po štirih letih in ob 5,00 % obrestni meri (NSV = 21.300 €).
Ključne besede: finančna analiza, NSV, ISD, starostna struktura, intenzivni nasad, jablana
Objavljeno: 10.12.2014; Ogledov: 857; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

95.
ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI BIODINAMIČNE PRIDELAVE - ŠTUDIJA PRIMERA
Edvin Tomažič, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oceniti ekonomsko upravičenost biodinamične pridelave na študiji primera (vzorčna kmetija). Kmetija se nahaja na gričevnato – hribovitem območju Obsotelja in je samooskrbna. Ocenjen je najboljši finančni rezultat (FR) v vinogradu, nato pri kokoših nesnicah, sledi njivska površina in nazadnje travniški sadovnjak. Uporabljena je bila metoda obračunskih kalkulacij skupnih stroškov (OKSS) pridelave in reje. Lastno ceno (LC) izračunamo tako, da skupne stroške (SS) delimo s skupnim pridelkom (y). Skupni prihodek (SP) je produkt cene enote pridelka (Cy) in skupnega pridelka (y). Finančni rezultat (FR) je razlika med skupnim prihodkom (SP) in skupnimi stroški (SS). Koeficient ekonomičnosti (KE) za vinograd je 3,88, vzreja kokoši nesnic 3,22, njivska površina 3,13 in travniški sadovnjak 2,16.
Ključne besede: biodinamična pridelava, ekonomska upravičenost, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno: 26.11.2014; Ogledov: 1495; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (6,72 MB)

96.
OBLIKOVANJE STRATEGIJ ZA UPRAVLJANJE SISTEMA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA S POMOČJO MODELOV SISTEMSKE DINAMIKE
Jernej Černe, 2014, magistrsko delo

Opis: Tema predstavljena v magistrskem delu podiplomskega študija je obravnava razvoja modelov sistemske dinamike za pomoč pri oblikovanju razvojne politike na področju ekološkega kmetijstva, na območju države Slovenije. Razvit je bil model ekološkega kmetijstva, ki zajema različne dejavnike, kateri vplivajo na razvoj tega področja v Sloveniji. Oblikovani so bili scenariji, ki obravnavajo spremembe ključnih spremenljivk na celoten sistem ekološkega kmetijstva. S pomočjo pridobljenih podatkov, si lahko pomagamo pri razvoju politike ekološkega kmetijstva ter jo uravnavamo, urejamo ustrezne pogoje za prehode in tako zagotavljamo napredek na tem področju, ki pozitivno vpliva na kmeta, potrošnika in okolje.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, sistemska dinamika, Powersim, modeliranje in simulacija
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 1218; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

97.
Večparametrski modeli ocenjevanja travniških nasadov
Sašo Pamič, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek iz dneva v dan preoblikuje svoj življenjski prostor, tako je tudi tekom svoje evolucije poskrbel za nastanek travniških nasadov. Da bi dobili realno sliko travniških nasadov v današnjem času, smo se odločili za razvoj večparametrskih modelov ocenjevanja, pri čemer smo si pomagali z metodama DEX ter AHP (Analytical Hierarchy Process). Obe metodi temeljita na večparametrskih modelih, kjer s pomočjo funkcij določimo, kateri parametri imajo večji pomen pri končni oceni posameznega nasada. Pri metodi DEX je bil uporabljen program DEXi, pri metodi AHP pa program Expert Choice, tako eden kot drugi sta pokazala svoje prednosti in slabosti. Bistvena razlika je v prikazu rezultatov in sicer program DEXi nam poda končne ocene v opisni obliki, zaradi česar je več travniških nasadov dobilo enako končno oceno in ni mogoče na enostaven način določiti razlike med njimi. Expert Choice je bolj natančen in hitro prilagodljiv na spremembe odločitvenega modela, končne ocene nam poda numerično. Rangiranje travniških nasadov je tako bolj natančno oziroma ne prihaja do enakih končnih ocen za več različnih travniških nasadov. Pri obeh metodah se pojavlja problem subjektivnosti odločevalca pri samih osnovnih ocenah in njegova naravnanost na kritičnost. V praksi bi lahko uporabili obe preučevani metodi, predvsem pa metodo AHP oziroma program Expert Choice, ki nam poda natančne numerične ocene dejanskega stanja v naravi.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, večparametrski model, DEXi, Expert Choice
Objavljeno: 01.10.2014; Ogledov: 1182; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

98.
ANALIZA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI REJE KRAV DOJILJ
Martinka Motaln, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave diplomskega dela je bil, da se na osnovi analitičnih kalkulacij in ugotovitev predstavi gospodarnost reje krav dojilj na ekološki kmetiji v Šmartnem na Pohorju. Hkrati smo ugotavljali, kako se spreminja dohodek, če se cena na kg toplih klavnih polovic poveča ali zmanjša za 1,5 %. Izbrali smo si kmetijo na Pohorju, ki redi ekološko pridelano meso. Najprej smo si pridobili podatke o velikosti kmetije (51,61 ha), staležu živali (15,2 GVŽ), krmnem obroku, doma pridelanih organskih gnojilih, pri tem smo upoštevali vse nastale stroške, tako da smo lahko potem izračunali kalkulacije za ekološko rejo krav dojilj. Pokritje na kravo dojiljo znaša 1305,6 EUR pri ceni pitanca 3,2 €/kg toplih klavnih polovic. Ko smo izračunali vrednost gozdarske proizvodnje, smo pa dobili celotni dohodek kmetije, in sicer 10540,44 EUR. Če se poveča cena za 1,5 % na kg toplih klavnih polovic, znaša cena pokritja na kravo dojiljo 1314,61 EUR. Tako se stroški amortizacije ne spremenijo, ampak se poveča samo dohodek kmetije, ki znaša 10639,55 EUR na leto. Če pa se cena toplih klavnih polovic zniža za 1,5 %, pa se posledično zniža tudi pokritje na kravo dojiljo, kar znaša 1297,61 EUR. Dohodek kmetije bi tako znašal 10452,55 EUR na leto.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo/ekološka reja/načrt proizvodnje
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 1196; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (522,75 KB)

99.
Uporaba simulacijskega modela in večkriterijske odločitvene analize pri planiranju silvopastoralnih sistemov na degradiranih območjih
Drago Brumec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Preučili smo različne scenarije za ustrezno ureditev okolja degradiranega območja z vzpostavitvijo drevesno pašnega sistema. Preučili smo možnost reje navadnega jelena (Cervus elaphus) in damjaka (Dama dama) v obori. Za potrebe naše študije primera smo razvili integrirani tehnološko-ekonomski deterministični simulacijski model, ki ocenjuje ekonomsko izvedljivost naložbe. Primerne scenarije smo v nadaljevanju študije ovrednotili z večkriterijsko odločitveno analizo. Pri njej smo uporabili dve metodi: metodo DEX in analitični hierarhični proces (AHP). Simulacijski model je sestavljen iz treh osnovnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave krme, simulacijski model vzreja divjadi (navadni jelen in damjak) in simulacijski model obora. Simulacijski model lahko simulira različne scenarije za obdobje 30 ali 50 let. Z oceno večkriterijske odločitvene analize EC = 0,054 in DEXi oceno = odlično, se je scenarij 160 za obdobje 50 let izkazal kot najbolj primeren za ureditev okolja. Scenarij vključuje ekološko rejo navadnega jelena v drevesno pašnem sistemu, naselitev vseh 4-ih območij v prvem letu in košute namenjene za prodajo. Drevesno pašni sistem vključuje drevesne vrste gorski javor (Acer pseudoplatanus), veliki jesen (Fraxinus excelsior), divja češnja (Prunus avium) in črna jelša (Alnus glutinosa) z gostoto 248 dreves/ha (62 od vsake naštete drevesne vrste/ha), namenjene sečnji po 50 letih.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX, drevesno pašni sistem, divjad, obora
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 2159; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (9,14 MB)

100.
Ekonomska upravičenost predelave oljnih buč
Mateja Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Buče uvrščamo v družino bučevk (Cucurbitaceae). Za pridelovanje z namenom pridobivanja olja uporabljamo navadno bučo (Cucurbita pepo L.). Buče so vsestransko uporabne. Uporabljamo jih lahko v prehrani ljudi in živali, v zdravstvene in kozmetične namene ter za okras. Bučno olje je svojevrstna specialiteta in vir zdrave hrane. Diplomsko delo temelji na razvoju tehnološko-ekonomskega modela za pridelavo oljnih buč s prodajo suhih bučnih semen ter za nadaljnjo predelavo bučnih semen v 100 % bučno olje. V simulacijskem modelu so ocenjeni naslednji ekonomski parametri: lastna cena, lastna cena z upoštevano subvencijo, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Rezultati kažejo, da je ob doseganju predvidenega pridelka in predvidene cene (pridelek = 700 kg suhih bučnih semen/ha), pridelava oljnih buč za prodajo semena ekonomična (koeficient ekonomičnosti Ke = 1,01), vendar je prodaja bučnega olja smotrnejša, saj je dosegla koeficient ekonomičnosti v višini Ke = 1,73.
Ključne besede: oljne buče, bučno olje, tehnološko-ekonomski model, ekonomika
Objavljeno: 02.12.2013; Ogledov: 2357; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (380,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici