| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Večkriterijska analiza sort sladkorne pese
Sanja Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno sort sladkorne pese. Model smo prilagodili lastnostim sort, saj se te med seboj razlikujejo po potencialu za pridelek sladkorja, pridelku korenov ter različnih tolerantnostih. V magistrskem delu so predstavljene sorte: SMART BELAMIA KWS, ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. Te KWS sorte imajo izboljšano pilirano seme, tretirano z insekticidi in fungicidi ter se po tem razlikujejo od »navadnih« sort sladkorne pese. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov lastnosti sort sladkorne pese hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEX-i za ocenjevanje sort sladkorne pese, v katerem smo določili glavne kriterije: (i) pridelek (pridelek sladkorja/korenov), (ii) tolerantnost (Rhizomania, Cercospora, nematode), (iii) tolerantnost na sušo, (iiii) vsebnost alfa amino dušika (predelava) ter (iiiii) tolerantnost na herbicid z zaviralnim delovanjem na ALS sintetazo. Sorte sladkorne pese smo glede na pridobljene rezultate razdelili v tri skupine, in sicer: »manj primerna« sorta sladkorne pese, »primerna« sorta sladkorne pese ter »zelo primerna« sorta sladkorne pese. V prvi skupini, poimenovano »manj primerna« sorta sladkorne pese, nismo uvrstili nobene sorte. V drugo skupino, poimenovano »primerna« sorta sladkorne pese, spadajo tri sorte iz naše raziskave, in sicer: ROMANELLA KWS, HELENIKA KWS in TERRANOVA KWS. V tretjo skupino spada samo sorta SMART BELAMIA KWS z oceno »zelo primerna« sorta sladkorne pese.
Ključne besede: ocenjevanje, večkriterijski model, metoda DEX, DEX-i, sladkorna pesa
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbe
Simon Zdolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

3.
Razvoj modela za oceno stroškov pridelave voluminozne krme na govedorejskih kmetijah
Tomaž Garmuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridelava voluminozne krme je na govedorejskih kmetijah izjemno pomembna, saj služi kot osnova za praktično vsak obrok. Redkokdaj pa se vprašamo, koliko nas pridelava te krme dejansko stane in kateri stroški pri tem nastajajo. V diplomskem delu smo se ukvarjali ravno s to tematiko in sicer smo izračunavali in ocenjevali stroške pridelave voluminozne krme za travno silažo in seno iz dosuševalne naprave. Po ovrednotenju vseh stroškov, ki nastajajo pri pridelavi, smo dobili konkretne številke, na podlagi analiz domače voluminozne krme pa smo izračunali tudi krmni obrok in količino hranil iz domače in dokupljene krme. Cena kilograma travne silaže je 0,041 €, sena iz dosuševalne naprave 0,144 €, cena celotnega obroka dnevno za posamezno žival pa je 2,969 € po kravi. Skupno naj bi dnevno vsaka žival zaužila 37,4 kg krme, od tega 22,5 kg doma pridelane voluminozne krme. Domača voluminozna krma predstavlja 60 % celotnega obroka, dokupljena 40 %, medtem ko dokupljena krma predstavlja 56 % končne cene obroka, domača voluminozna pa 44 %.
Ključne besede: ocena stroškov, kalkulacija, voluminozna krma, pridelava
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (420,11 KB)

4.
Znanstveno-raziskovalni trendi na področju digitalne preobrazbe
Alenka Baggia, 2021, zbornik

Opis: Digitalna preobrazba organizacij predstavlja ključni element uspeha v sodobnem poslovnem svetu. Pri tem pomembno vlogo igrajo vodstvo in zaposleni v organizaciji, ter njihovo poznavanje konceptov in tehnologij digitalne preobrazbe. V monografiji predstavljamo aktualne teme s področja digitalne preobrazbe, ki bodo organizacijam z nizkim digitalnim indeksom in ostalim udeležencem v procesu digitalne preobrazbe v pomoč pri lažjem prehodu v digitalno poslovanje. Med prebojnimi tehnologijami, ki jih zasledimo na področju digitalne preobrazbe so v znanstveni monografiji predstavljeni primeri večkriterijskih ekspertnih sistemov za podporo odločanja, opredeljena je vloga podatkov v sodobni organizaciji, obravnavano je področje interneta stvari in kiberfizičnih sistemov, predstavljeni so pristopi k transformaciji modela poslovnega procesa v tehnologijo veriženja blokov, ter podane smernice za učinkovito oblavdovanje kibernetskih tveganj v času pandemije. Poleg primerov uporabe sodobnih tehnologij je predstavljena tudi zasnova prilagodljivega modela strateškega upravljanja informatike.
Ključne besede: digitalna preobrazba, informacijski sistemi, raziskovalni trendi, organizacijske vede, poslovni sistemi
Objavljeno: 12.08.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (10,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Večkriterijski model za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj
Nina Filipič, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na razvoju večkriterijskega odločitvenega modela za oceno tradicionalnih in avtohtonih pasem konj. Model smo proučeno prilagodili vsem pasmam, saj se te med seboj razlikujejo po načinu življenja, pričakovanjih, zahtevah in predvsem izkušnjah. Tradicionalne pasme so tiste pasme živali, ki po izvoru ne izhajajo iz Republike Slovenije oziroma za katere to ni dokazano. V magistrskem delu so predstavljeni kasaški konj, ljutomerski kasač in haflinški konj. Avtohtone pasme so tiste pasme živali, za katere je na osnovi zgodovinskih virov o pasmah dokazano, da so pasme po izvoru iz Republike Slovenije, torej da je bila Republika Slovenija prvotno okolje za razvoj pasem. Podrobneje smo predstavili pasme lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. Na podlagi vhodnih podatkov, da bi zajeli vplive več dejavnikov pasme konj hkrati, smo razvili večkriterijski odločitveni model DEXi za ocenjevanje tradicionalnih in avtohtonih pasem konj, v katerem smo določili glavne kriterije oziroma atribute: (i) zunanjost/temperament/šolanje, (ii) stroški/namenska uporabnost ter (iii) prilagodljivost okolju. Pasme konj smo glede na pridobljene rezultate razdelili v štiri skupine, in sicer: konji, ki imajo ˝neustrezno˝ oceno pasme, konji, ki imajo ˝manj ustrezno˝ oceno pasme, konji z ˝ustrezno˝ oceno pasme in konji, ki imajo lahko ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme. V prvo skupino, poimenovano ˝neustrezna˝ ocena pasme, nismo zabeležili nobenega primera konja. V drugo skupino, poimenovano ˝manj ustrezna˝ ocena pasme, spada največ primerkov iz naše raziskave, in sicer: kasaški konji, ljutomerski kasač, lipicanski konj, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj in bosanski planinski konj. V tretjo skupino spada samo en primerek, in sicer pasma haflinški konj, z ˝ustrezno˝ oceno pasme. V četrto in hkrati tudi zadnjo skupino konjev z ˝zelo ustrezno˝ oceno pasme pa prav tako nismo zabeležili nobenega primera konja.
Ključne besede: tradicionalne pasme, avtohtone pasme, večkriterijski model, metoda DEXi
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji
2021

Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 223; Prenosov: 33
URL Povezava na datoteko

7.
Analiza učinkovitosti turističnih kmetij v sloveniji z uporabo analitičnega hierarhičnega procesa (ahp) in analize ovojnice podatkov (dea)«.
Boris Prevolšek, 2020, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo ocenili tehnično učinkovitost turističnih kmetij v Sloveniji s pomočjo metode analitični hieararhični proces (AHP) in analiza ovojnice podatkov (DEA). Na podlagi šestih vhodov in štirih izhodov smo razvili šest različnih modelov za oceno učinkovitosti turističnih kmetij. Z uporabo metode DEA smo razvili vhodno in izhodno usmerjena BCC in CCR model, z metodo AHP pa najprej model, ki je vključeval enake kriterije kot DEA modeli, v drugi AHP model pa smo vključili še dodatne, nenumerične kriterije in s tem nadgradili metodo DEA. Rezultati modelov so pokazali, da obstajajo možne izboljšave na vseh nivojih učinkovitosti, kot tudi na kriterijih dodatne ponudbe turističnih kmetij, ki so bile analizirane v AHP modelu z dodatnimi kriteriji. Glede na ocenjeno učinkovitost se je rangiranje turističnih kmetij razlikovalo glede na obe metodi. Znotraj skupine kmetij, ki so bile z DEA ocenjene kot učinkovite, je model AHP omogočil natančnejše rangiranje.
Ključne besede: tehnična učinkovitost, turistične kmetije, AHP ‒ analitični hierarhični proces, DEA ‒ analiza ovojnice podatkov
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 340; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
Analiza perspektiv pridelave sladkorne pese
Maja Škrinjar, 2020, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se je po zaprtju Tovarne sladkorja Ormož po dolgem času ponovno zbralo nekaj pridelovalcev, ki so na slovenske površine posejali sladkorno peso, ki se pozneje odvaža na predelavo v tovarno Viro v Virovitico (Viro, d. d.) na sosednjo Hrvaško. V magistrskem delu je podrobneje prikazana analiza perspektiv pridelave sladkorne pese v Sloveniji nekoč, v času delovanja TSO, in danes, ko se na slovenskih tleh ponovno prideluje sladkorna pesa. Raziskali smo pridelavo sladkorne pese nekoč in danes na podlagi mnenj stroke in vseh drugih javno objavljenih podatkov, hkrati pa smo pripravili anketni vprašalnik, v katerega so bili vključeni slovenski pridelovalci, ki so pridelovali sladkorno peso v času delovanja TSO in danes. Hoteli smo tudi ugotoviti, ali je bila ekonomska upravičenost pridelave boljša v času delovanja TSO ali danes. Rezultati so pokazali, da je bila boljša v času delovanja TSO, saj danes peso izvažamo na Hrvaško, s tem nimamo stranskih proizvodov, poleg tega je odkupna cena nizka, stroški pridelave pa visoki. Na koncu magistrskega dela je narejena tudi SWOT-analiza za primer ponovne pridelave sladkorne pese.
Ključne besede: analiza, pridelava, sladkorna pesa, anketni vprašalnik, SWOT-analiza
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 266; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

9.
Testiranje pridelave sladkorne pese po sistemu »conviso« odporne na herbicida foramsulfuron in tienkarbazon-metil
Ana Košir, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v poljskem poskusu izvedli raziskavo novega sistema zatiranja plevelov Conviso® v posevku sladkorne pese. Primerjali smo standardne škropilne programe, ki temeljijo na snoveh desmedifan, fenmedifam, etofumesat, lenacil in fluazifip-p-butil s Conviso® sistemom (aplikacija snovi teinkarbazon-metil in foramsulfuron). Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je zatiranje plevelov po sistemu Conviso® bolj učinkovito od uporabe običajno dostopnih herbicidov, ki temeljijo na snoveh fenmedifam, desmedifamn, etofumenst, lenacil in fluazifip-p-butil. Prav tako pa je pridelek korenov in sladkorja na hektar pri sistemu Conviso® značilno višji kot pri sistemu zatiranja plevelov v standardnem programu.
Ključne besede: sladkorna pesa, Conviso sistem, pleveli, formasulfuron, tienkarbazon-metil
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (600,27 KB)

10.
Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajna
Boštjan Lampe, 2019, magistrsko delo

Opis: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Ključne besede: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 527; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici