Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrskega dela je bil pripraviti program za strnjeno in nestrnjeno vadbo pri učenju košarkarskih prvin v 4. razredu ter primerjati in analizirati učenčevo praktično znanje pred, takoj po zaključku in en mesec po zaključku strnjene in nestrnjene vadbe. Raziskavo smo izvedli z učenci 4. razreda Osnovne šole Franc Rozman Stane Maribor. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem in namenskem vzorcu, v katerega je bilo vključenih 35 učencev. Program strnjene vadbe smo izvedli v petih zaporednih dneh in se je izvajal eno šolsko uro. Nestrnjeno vadbo pa smo izvedli v petih tednih, enkrat tedensko po eno šolsko uro. Pred, takoj po zaključku in en mesec po zaključku programa smo preverili učenčevo praktično znanje o osnovnih košarkarskih prvinah s pomočjo vnaprej določenih kriterijev. Kriterije smo razporedili v pet skupin ter jih točkovali od 1 do 5. Za obdelavo pridobljenih rezultatov smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics, v katerem smo uporabili t-test za odvisne vzorce, ko smo primerjali isto skupino v različnih časovnih intervalih. Primerjavo skupin, ki sta izvajali strnjeno in ne strnjeno vadbo, smo izvedli na način kvalitativne primerjave. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri praktičnem znanju izvajanja osnovnih košarkarski prvin takoj po zaključku programa v primerjavi s stanjem en mesec po zaključku programa.
Ključne besede: športna vzgoja, mala košarka, košarkarske prvine, učenci
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) je kronična nevrobiološka motnja, ki vpliva na regulacijo dejavnosti, nadzor impulzivnega vedenja in ohranjanje pozornosti. Za otroke s hiperkinetično motnjo ima gibanje poseben pomen, saj omogoča sproščanje notranje napetosti ter izboljšuje njihovo zbranost in učinkovitost. Gibalna in športna dejavnost sta ključni za otrokov celostni razvoj, vplivata na samopodobo, socialno-čustveno ravnotežje in kognitivne sposobnosti. Gibalna in športna dejavnost tako prispevata k uravnoteženemu in harmoničnemu življenju otrok, ki je ključno za njihovo psihično in telesno sposobnost. V magistrskem delu so nas zanimali pogledi učiteljev na uvajanje gibalne/športne dejavnosti v pouk kot takšen pri učencih s hiperkinetično motnjo. Izvedli smo raziskavo, v kateri je sodelovalo dvainosemdeset učiteljev naključno izbranih slovenskih osnovnih šol. Ugotovljeno je bilo, da so učitelji premalo seznanjeni z motnjo oz. svojega znanja o motnji ne ocenjujejo kot zadostnega. Učitelji večinoma uporabljajo različne prilagoditve za učence s hiperkinetično motnjo, prav tako v svoj pouk že vključujejo različne oblike gibalne športne dejavnosti in menijo, da je ta dobra za celosten razvoj otrok.
Ključne besede: Hiperkinetična motnja, težave s pozornostjo, z nemirnostjo in impulzivnostjo, gibalna dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: During the COVID-19 pandemic, countries took several restrictions to contain the spread of coronavirus. In the second wave of the COVID-19 pandemic, primary schools in Slovenia were closed for a period long time (from October 19th 2020 until January 18th 2021 when they were partially reopened for 6–9 year olds until February 15th 2021 when they were reopened for all children) and organized sport activities for children and adolescents under the age of 15 was not allowed during this period. The aim of the study was to examine how these restrictions were reflected in the amount of different forms of physical activity (PA) of 6–12-year old children (N = 3,936). Data were collected using an online questionnaire (International Physical Activity Questionnaire Short Form) comparing different forms of PA before (BEFORE) and during (DURING) remote schooling. The results show that there has been a decline in children’s PA DURING, specifically, only 4.3% of children had their physical education ≥ 45 min (or 77.7% ≤ 30 min), as is the usual duration in Slovenia. There was also a remarkable decline in extracurricular sports activities (p < 0.001), which BEFORE had been participated by 72.2% of children, while DURING remote schooling, as many as 83.5% of children did not participate these activities. 69.7% of children participated in organized sports in clubs at least once a week, while DURING remote schooling, as many as 88.1% (p < 0.001) did not participate in such form of activities. Furthermore, the time spent exercising in moderate to vigorous PA also decreased (BEFORE 8.2% vs. DURING 24.9%; p < 0.001). We found that during lockdown there has been an alarming decrease in the frequency and duration of organized PA at school and at sports clubs. These findings are a good starting point for designing (developing) an effective strategy for promoting health-enhancing PA of children in the event of a future lockdown or similar situations. The strategy should focus on the appropriate implementation of PA curriculum and motivate young people to participate regularly in extracurricular organized and non-organized activities.
Ključne besede: COVID-19 pandemic, physical activity, children, remote schooling, physical education
Objavljeno v DKUM: 01.07.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 11
Celotno besedilo (228,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšna je telesna samopodoba študentk, ali se le-ta razlikuje med skupinami bolj, srednje in manj športno aktivnimi študentkami. Prav tako smo raziskali, kako se sedeče vedenje odraža na športno aktivnost in ali imajo pri študentkah družbeni mediji velik pomen pri dojemanju telesne samopodobe ali se primerjajo z drugimi, jih mediji spodbujajo pri ukvarjanju s športno aktivnostjo ali ne. V raziskavi je sodelovalo 104 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Meritve so se izvajale v predavalnih prostorih Pedagoške fakultete. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s francoskim vprašalnikom, ki je poslovenjena različica anketnega vprašalnika, za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory - short form. Podatki o pomenu družbenih omrežij ter uporabi interaktivnih medijev so bili pridobljeni z vprašalnikom »Interaktivni mediji in družbena omrežja«. Podatki o sedečem vedenju so bili pridobljeni z vprašalnikom »Sedeče vedenje« ter podatki o športni aktivnosti so bili pridobljeni z vprašalnikom »Gibalna/športna« dejavnost. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med skupinami športno različno dejavnih študentk je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) kot tudi Kruskal-Wallis test (KW). S Post-Hoc Scheffe preizkusom in Mann-Whitney U testom so bile natančneje opredeljene predhodne ugotovljene statistično značilne razlike. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj aktivne študentke statistično značilno višje vrednotijo telesno samopodobo v primerjavi s športno manj aktivnimi študentkami. Srednje in bolj športno aktivne študentke se gibalno/športno udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in boljšega počutja, kar za skupino manj aktivnih študentk ne velja. Rezultati so tudi pokazali, da srednje športno aktivne študentke pripisujejo mnenju drugih statistično značilno višji pomen pri oblikovanju lastne samopodobe kot drugi dve skupini.
Ključne besede: samospoštovanje, telesna dejavnost, mediji, samozavest, odnosi
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka je bil raziskati znanje študentov razrednega pouka o teoretičnih vsebinah pri predmetu športna vzgoja v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Zanimale so nas razlike v poznavanju teoretičnih vsebin študentov glede na letnik študija. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 151 študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali v programu SPSS. Razlike v trditvah študentov in letnikom študija, ki ga obiskujejo, smo preverjali s Fisherjevim eksaktnim testom. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na stopnji tveganja p < 0,05. Rezultati so pokazali, da študentje razrednega pouka razmeroma dobro poznajo teoretične vsebine športne vzgoje. Boljše znanje se je pokazalo pri teoretičnih vsebinah za prvo vzgojno izobraževalno obdobje, nekoliko slabše pa imajo znanje pri teoretičnih vsebinah za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, predvsem pri vsebini o malih športnih igrah. Ugotovili smo, da se med študenti razrednega pouka pojavljajo statistično značilne razlike v znanju glede na letnik študija. Namreč njihovo teoretično znanje predmeta športna vzgoja se z napredovanjem v letnikih povečuje in izboljšuje oz. nadgrajuje.
Ključne besede: teoretične vsebine, športna vzgoja, osnovna šola, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,40 MB)