Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi bomo osvetlili jezikovni prestiž jezikovne zvrsti v Švici, natančneje v nemško govorečima kantonoma Schaffhausen in Zürich. Naloga obsega – s slovenskim povzetkom in seznamom literature – 11 poglavij, ki se nato delijo v krajša podpoglavja. Podali bomo natančnejšo analizo jezikovnega prestiža v navezavi na švicarski knjižni jezik in jezikovne zvrsti – narečja. Raziskovalno delo je sestavljeno iz teoretičnega (od 1. do 4. poglavja) in praktičnega dela (od 5. do 9. poglavja), ki sta med seboj smiselno povezana in zaokrožena. V prvih štirih poglavjih teoretičnega dela pričujoče naloge bomo na splošno spregovorili o konfederaciji Švici, v nadaljevanju pa o švicarskih kantonih in politično-denarno-gospodarskem sistemu. 3. poglavje obravnava švicarski knjižni jezik z različnimi pogledi na narečja, posebej na narečji v Schaffhausnu in Zürichu, katerima bomo namenili osrednjo vlogo. V tem oziru ni moč prezreti slovnično-sintaktične oziroma drugih specifičnih jezikoslovnih značilnosti, ki se pojavljajo v alemanskem narečnem okolju. Tako za Slovenijo kot tudi Švico velja, da „ima vsaka vas svoj glas”, zato bomo v 4. poglavju govorili o jezikovnem prestižu jezikovne zvrsti. Na začetku bomo postavili dve raziskovalni hipotezi, ki ju bomo nato poskušali potrditi oziroma zavreči. Pojavlja se poglavitno vprašanje, ali anketiranci pogosteje kot švicarski knjižni jezik rabijo narečji Schaffhausna in Züricha. Druga postavljena hipoteza govori o tem, ali lahko narečno jezikovno variacijo, tj. narečno jezikovno zvrst, obravnavamo v navezavi na švicarski knjižni jezik kot nekaj boljšega in sprejemljivejšega. V ozadju moramo namreč imeti podobo nemške jezikovne situacije, kjer sodeč po raziskavah narečna jezikovna zvrst ne uživa ugleda in jo označujejo kot nekaj pejorativnega, pripisujejo pa jo nižjim in obrobnim socialnim slojem prebivalstva. V 5., 6., 7., 8. in 9. poglavju se bomo usmerili na praktični del. 5. in 6. poglavje bosta tako vsebovala pregledane in analizirane rezultate, pridobljene iz vprašalnikov, vezanih na trenutno stanje jezikovnega prestiža jezikovne zvrsti obeh večjih kantonov v Švici. Postavljeni predpostavki oziroma hipotezi bosta na podlagi ustvarjenih grafov in odstotnih deležev potrjeni ali zavrženi. V navezavi na t. i. helvetizme se tako pojavi vprašanje, ali slednji predstavljajo pomemben aspekt švicarske identitete. 9. poglavje pa bomo posvetili ugotovitvi, kje leži jezikovna preferenca znotraj svete maše – ali v narečju ali švicarskem knjižnem jeziku.
Keywords: Švicarski knjižni jezik, jezikovna zvrst – narečje, jezikovni prestiž, helvetizmi, švicarska identiteta, Schaffhausen, Zürich, vprašalniki.
Published in DKUM: 20.03.2018; Views: 1535; Downloads: 140
Full text (2,18 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost baleta pri osnovnošolcih je sestavljeno iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podali zgodovino baleta od nastanka v renesančnem obdobju, v 15. stoletju, vse do današnjih dni oz. 21 stoletja. Predstavili smo tudi razvoj baleta na Slovenskem ter raziskali, koliko glasbenih šol, s programom balet, imamo v Sloveniji. Pregledali smo tudi dva učna načrta in ugotavljali, koliko se balet pojavlja v učnem načrtu osnovnih šol. Opisali smo tudi zvrsti baleta, baletne korake, baletno držo ter baletna oblačila. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na petih osnovnih šolah. V raziskavi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2016, je sodelovalo 171 učencev devetih razredov. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen ankete je bil raziskati prepoznavnost baletne umetnosti pri devetošolcih ter njihovega odnosa do baleta. Z raziskavo smo ugotovili, da se velika večina devetošolcev s plesom ne ukvarja. Prav tako smo ugotovili, da učenci plesno zvrst balet poznajo, vendar ne kažejo za njo interesa in prav tako ne kažejo pretiranega zanimanja za poslušanje klasične glasbe.
Keywords: balet, ples, umetnost, zgodovina, plesna zvrst balet, klasična glasba.
Published in DKUM: 25.08.2016; Views: 1234; Downloads: 111
Full text (1,86 MB)

Abstract: V letu 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli tipizacijo vin Modri pinot in Regent. Ugotavljali smo vpliv cv. Regent na kemijsko sestavo in kakovost vina v zvrsteh s cv. Modri pinot. Za poskus smo uporabili vina letnika 2007 in pripravili zvrsti iz sortno čistih vin Modri pinot ter Regent. Nato smo tako pri vsakem posameznem vinu kot tudi pri zvrsteh izmerili in proučili vsebnost skupnih titracijskih kislin, pH, skupnih fenolov, taninov, antocianov in barve. Poleg kemične analize, je bila izvedena še senzorična ocena vin. Pri kemijski analizi obravnavanih vzorcev smo ugotovili, da je dodatek Regenta v zvrsti z Modrim pinotom vplival na vse izmerjene kemične parametre, razen na skupne titracijske kisline. Pri senzorični analizi, pa dodatek Regenta k Modremu pinotu vpliva statistično značilno na vonj, zato je potrebno biti pazljiv, da ga ne dodamo preveč. V zvrsteh pa Regent pozitivno vpliva na barvo.
Keywords: vino, zvrst, polifenoli, kakovost, Modri pinot, Regent
Published in DKUM: 13.10.2010; Views: 2719; Downloads: 211
Full text (294,09 KB)