| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
FINANCIRANJE MANAGERSKIH ODKUPOV
Jure Denovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem najprej predstavil managerske odkupe na splošno, motive udeležencev, zgodovino managerskih odkupov ter se nato osredotočil na financiranje managerskih odkupov. Ugotavljal sem, kakšni so učinki in posledice managerskih odkupov na podjetje in njihove udeležence. Nato sem opisal praktični primer managerskega odkupa v Merkurju in na kratko opisal zakonodajo na tem področju. Managerski odkupi ponujajo eno izmed možnosti za konsolidacijo in koncentracijo lastniške sestave. Za managerski odkup so primerna podjetja v zrelih panogah, ki nimajo velikih potreb po naložbah in rasti. Podjetje, ki je v fazi rasti, potrebuje veliko denarja za naložbe, zato se lahko zgodi, da mu zmanjka denarja za poplačilo posojil. Za odkup podjetja se odločajo predvsem tisti managerji, ki so prepričani o svoji sposobnosti, dobro poznajo podjetje ter verjamejo, da bo podjetje dobro poslovalo. Pri managerskem odkupu imajo managerji dvojno vlogo, lastniško in vodstveno. Prav lastna udeležba pri financiranju odkupa in zastavitev lastnega premoženja managerje dodatno motivira pri vodenju podjetja. Ker managerji v tujini pogosto nimajo dovolj lastnih sredstev za odkup podjetja, se za pomoč obrnejo na specializirane sklade tveganega kapitala, namenjene managerskim odkupom podjetij, ki jih trenutno v Sloveniji še ne poznamo. Pri managerskih odkupih prihaja velikokrat do konflikta interesov, saj je motiv managerjev doseči najnižjo možno ceno zase in s tem manjšo korist za lastnike. Zaradi konflikta interesov morajo managerski odkupi potekati transparentno. Managerski odkupi podjetij so predvsem v zadnjem času v Sloveniji zelo aktualni. Dnevno lahko spremljamo v različnih medijih, kako se tudi nekatera najboljša slovenska podjetja oziroma njihovi managerji odločajo za managerski odkup. Kar se pri nas dogaja zadnjih nekaj let, je v tujini že dobro poznana praksa.
Keywords: Managerski odkup podjetja – notranji in zunanji, odkup podjetja z zadolžitvijo, konflikt interesov, prednostni dolg, podrejeni dolg, skladi tveganega kapitala
Published: 03.08.2010; Views: 1701; Downloads: 227
.pdf Full text (522,79 KB)

2.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Keywords: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Published: 12.07.2011; Views: 5686; Downloads: 749
.pdf Full text (786,07 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica