Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu bom na splošno opisal eno izmed največjih industrijskih panog na svetu – avtomobilsko industrijo. V današnjem času je avtomobilska industrija ena izmed najpomembnejših in najvplivnejših industrijskih panog. Evropska avtomobilska industrija se zelo hitro razvija. Da bi ohranila konkurenčnost na svetovnem trgu, je v mednarodno ekonomijo zadnja leta vpeta bolj kot kdaj koli prej. V diplomskem delu bom na splošno opisal organizacijske strukture avtomobilskih proizvajalcev znotraj Evropske unije ter okvirno predstavil nekaj prednosti, priložnosti in slabosti za proizvajalce avtomobilov v Evropski uniji. Večji pomen bom namenil težavam na posameznih področjih, kot so cena, kakovost, sodelovanje, količina in zunanjetrgovinsko poslovanje.
Keywords: zunanja trgovina, organiziranje, avtomobil, struktura, organizacija
Published in DKUM: 06.06.2016; Views: 1055; Downloads: 80
Full text (1,17 MB)

Abstract: Slovenija in EU sta v zadnjih desetletjih zapostavljali pomembnost Mediterana kot strateško in ekonomsko interesnega območja. Dejstvo je, da so trgi južnega Mediterana zaenkrat še dokaj rizični, vendar pa vzpostavitev evromediteranskega partnerstva in barcelonskega procesa to tveganje močno zmanjšuje. Osrednji cilj barcelonskega procesa je ustanovitev območja proste trgovine med državami EU in mediteranskimi državami partnericami do leta 2010. V tej luči smo analizirali vplive in učinke, ki bi jih ta proces lahko imel na gospodarstvo Slovenije z vidika trgovinskih tokov, tujih neposrednih investicij ter pretoka delovne sile.
Keywords: zunanja trgovina, neposredne tuje investicije, tuje investicije, investicije, Slovenija, delovna sila, migracije
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 999; Downloads: 44
Link to full text

Abstract: Nemčija je eno od najbolj razvitih svetovnih gospodarstev in hkrati precej odprto gospodarstvo. Ima močan izvozni sektor, saj izvozi okoli 40% vrednosti svojega bruto domačega proizvoda in je glede na izvoz druga največja svetovna trgovinska velesila. Že pred davnimi leti so nemški ekonomisti govorili o mednarodnem trgovanju. Tako je na primer nemški ekonomist Friedrich List poudarjal, da je ameriško konkurenco treba zaščititi pred angleško, ščititi pa jo je treba tako dolgo, dokler sama ne bo postala dovolj konkurenčna. Pomembno pri tem je, da ne uničiš tuje konkurence, ampak okrepiš svojo. Zagovarjal je tudi zaščito industrije, ne pa kmetijstva. Ta ideja je še dandanes »živa« zaradi tega, ker so koristi tistih, ki z zaščito pridobijo, neprimerno večje od stroškov tistih, ki jih utrpijo. Te ideje so v Nemčiji postale realnost, tako vsaj kažejo vsi ekonomski kazalniki, ki jih bomo v nadaljevanju tudi opisali. V letu 2008 je svet zajela svetovna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so na primer upad števila zaposlenih, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, počasnejša gospodarska rast itd.,so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo natančneje predstavili, kakšno je trenutno stanje nemškega gospodarstva. Zaradi vse večje prisotnosti globalizacije in medsebojne povezanosti med državami se je vpliv finančne in gospodarske krize hitro preselil v avtomobilsko industrijo, ki je najpomembnejša industrija v Nemčiji in predstavlja delovno mesto za vsakega sedmega prebivalca Nemčije. Povpraševanje po avtomobilih je močno upadlo, kopičile so se zaloge vozil, naraščali so stroški skladiščenja, proizvodnja je močno upadla, ponekod celo ustavila in posledično so ljudje ostali brez zaposlitve.
Keywords: zunanja trgovina, Nemčija, gospodarski kazalniki, avtomobilska industrija, izvoz, uvoz, trgovinska bilanca
Published in DKUM: 05.11.2013; Views: 1831; Downloads: 124
Full text (951,80 KB)

Abstract: Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35; Frey v Pruslecki 2008, 5; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti.
Keywords: mednarodno poslovanje, zunanja trgovina, zunanjetrgovinska politika, liberalizem, protekcionizem, globalizacija, ekonomska diplomacija, teorije mednarodne menjave, Evropska unija, cilji
Published in DKUM: 03.06.2013; Views: 2714; Downloads: 586
Full text (3,08 MB)

Abstract: Ljudska Republika Kitajska se danes uvršča na drugo mesto največjih gospodarstev na svetu in je največja svetovna izvoznica. S svojo vlogo druge največje posojilodajalke na svetu, je še učvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Tako si danes brez Kitajske ne moremo več predstavljati globalnega trga in svetovnega političnega dogajanja. Hiter vzpon kitajskega gospodarstva pa državi prinaša tako prednosti, kot tudi številne nevarnosti. Kitajska ni le velika svetovna izvoznica, temveč tudi velika uvoznica. Za vstop morajo tuja podjetja prestaviti vsaj del svoje proizvodnje na Kitajsko, ki je največja prejemnica neposrednih tujih investicij na svetu. Čeprav je bil vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo pomemben korak njene integracije v svetovni gospodarski red, se še vedno kažejo izjemni problemi. Če pogledamo z vidika mreže je danes Kitajska največji svetovni »centralni« trgovec, z največjimi povezavami z drugimi glavnimi globalnimi igralci. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize se je Kitajska z velikim stimulativnim paketom osredotočila na prestrukturiranje gospodarstva, iz izvozno orientirane rasti na bolj potrošniško osnovano gospodarstvo, in izboljšanje svoje infrastrukture. Kitajska se danes srečuje z izzivom, da tudi v prihodnje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega, ekološkega in okoljskega vidika.
Keywords: Ljudska republika Kitajska, zunanja trgovina, selitev proizvodnje, pravice intelektualne lastnine, svetovna gospodarska ureditev, neposredne tuje investicije, gospodarska rast.
Published in DKUM: 29.08.2012; Views: 3508; Downloads: 241
Full text (2,08 MB)