Search the digital library catalog

Abstract: V zadnjih nekaj letih ima velik vpliv na zunanje revidiranje umetna inteligenca, ki strmi k temu, da lahko revizorjem olajša določena ponavljajoča se dela in jim omogoča, da se ti lahko posvetijo nalogam, ki prinašajo dodano vrednost zunanji reviziji. V tem magistrskem delu je predstavljena uporaba umetne inteligence v zunanjem revidiranju skozi do sedaj objavljeno literaturo, opravljena pa je tudi raziskava o dejanskem poznavanju in uporabi umetne inteligence v zunanji reviziji računovodskih izkazov v Sloveniji. Naloga podrobneje obravnava tehnologije umetne inteligence, analitiko masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov in robotsko avtomatizacijo procesov. V teoretičnem delu smo opredelili zunanjo revizijo in umetno inteligenco ter kronološko predstavili njun razvoj. Predstavljene so tehnologije umetne inteligence, njihova dosedanja uporaba ter morebitne prednosti in pomanjkljivosti vključitve posamezne tehnologije umetne inteligence v revizijski proces. Ugotavljamo, da bi vključitev tehnologij umetne inteligence pripomogla predvsem k večji učinkovitosti in h kakovosti zunanje revizije, k zmanjšanju in avtomatizaciji ponavljajočih se revizijskih nalog, hitrejšemu pregledu in obdelavi podatkov, možnostim testiranja celotne populacije in nenazadnje bi lahko omogočila neprekinjeno revizijo. Uporaba umetne inteligence v reviziji bo za revizorja pomenila pridobitev novega znanja in spretnosti ter dodatna izobraževanja. Na drugi strani pa vključitev tehnologij umetne inteligence prinaša skrb za višje stroške revizije, zaupnosti informacij in varnosti pred kibernetskimi napadi ter pomanjkanje pripravljenosti infrastrukture. V praktičnem delu magistrskega dela je prikazan postopek zbiranja podatkov, pridobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika. Z opisno statistično analizo predstavimo pridobljene rezultate vprašanj, ki so bila obdelana s programskim orodjem IBM SPSS. Za ugotavljanje razlik med spremenljivkama spol in zaposlenost anketirancev uporabimo t-test ter za spremenljivko starost anketirancev statistični test ANOVA. Uporabljeni testi pokažejo, da ni statistično značilnih razlik med demografskimi spremenljivkami: spol, starost in zaposlenost anketirancev. Na podlagi povprečnih vrednostih spremenljivk ugotavljamo določene razlike med demografskimi spremenljivkami, ki so v nalogi grafično prikazane. Na podlagi analize podatkov ugotavljamo, da anketirani revizorji v Sloveniji pri svojem delu že uporabljajo umetno inteligenco, ampak velika večina ne uporablja tehnologij, ki so podrobneje predstavljene v tem magistrskem delu. Tehnologija, ki jo revizorji največ uporabljajo, je analitika masovnih podatkov. Revizorji, anketirani v raziskavi, ki so zaposleni v revizijskih družbah Big 4, uporabljajo tehnologije umetne inteligence v povprečju nekoliko več kot revizorji, ki so zaposleni v drugih revizijskih družbah v Sloveniji. Ugotavljamo tudi, da anketirani revizorji nimajo visokega strokovnega znanja o tehnologijah umetne inteligence. Analitika masovnih podatkov je tehnologija, o kateri imajo revizorji največ strokovnega znanja v primerjavi z ostalimi tehnologijami. Rezultati raziskave pokažejo, da so revizorji pričeli z uporabo umetne inteligence zaradi prihranka časa, večje učinkovitosti in hitrejše analize podatkov. Ugotavljamo, da lahko revizorji s pomočjo rešitev umetne inteligence obdelajo več podatkov, kot jih lahko obdelajo brez uporabe umetne inteligence. Uporaba umetne inteligence omogoča revizorjem, da se čas revidiranja skrajša, čeprav je kar nekaj anketiranih mnenja, da čas revidiranja ostaja enak. Anketirani revizorji so mnenja, da bo umetna inteligenca v prihodnosti spremenila poklic zunanjega revizorja. Predvsem se bodo zmanjšala rutinska dela, proces pa bo v veliki meri avtomatiziran in dela bodo opravljena veliko hitreje.
Keywords: zunanja revizija, umetna inteligenca, analitika masovnih podatkov, globoko učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 9
Full text (3,81 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju. Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro. Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Keywords: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Published in DKUM: 16.02.2024; Views: 367; Downloads: 81
Full text (1,33 MB)

Abstract: Ekonomija kot panoga zajema širok spekter poklicev – eden med njimi je tudi poklic revizorja, za katerega se lahko odločijo študenti po končanem šolanju na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Revizor je oseba, ki se ukvarja z revidiranjem. Revidiranje pomeni ponoven oziroma drugi pregled, pregledovanje posnetih poslovnih dogodkov od njihovega začetka in izpeljave do evidentiranja ter analiziranja in poročanja. Je postopek preverjanja, presojanja in ocenjevanja. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve revidiranja zajeli še vrste revizij, podrobneje predstavili zunanjo, notranjo in državno revizijo ter potek izobraževanja za poklic revizorja. V praktičnem delu smo preučili seznanjenost študentov na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru z revizijsko dejavnostjo. Omeniti pa moramo, da se na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru študenti usmerijo na več različnih smeri. Tako imajo študenti s smeri računovodstva – v primerjavi s študenti drugih smeri – več znanja o revizijski dejavnosti, saj so imeli prek smernih predmetov, ki jih izvaja fakulteta, možnost izvedeti več o reviziji.
Keywords: revizija, zunanja revizija, notranja revizija, državna revizija, računsko sodišče, Slovenski inštitut za revizijo
Published in DKUM: 09.11.2017; Views: 1241; Downloads: 141
Full text (1,29 MB)

Abstract: Poslovne banke so izpostavljene strožji zakonodaji ter večjemu nadzoru, v primerjavi z drugimi gospodarskimi družbami. Klub temu, pa napake, ki so povzročile zadnjo finančno krizo niso bile pravočasno ugotovljene, niti na večje težave niso opozorili zunanji revizorji – kot neodvisni in nepristranski strokovnjaki. Na revizorjeva mnenja se zanaša tako javnost, kot nadzorniki v bankah, zato je visoko kvalitetna opravljena zunanja revizija zelo pomembna. Različne interesne skupine zanimajo namreč različni računovodski kazalniki, visoko-kvalitetno opravljena zunanja revizija pa daje zagotovilo, da so finančni izkazi zanesljivi in da se lahko tržni udeleženci in bančni nadzorniki zanašajo na njih. Ugotovili smo, da pri vprašanju kvalitete revizije ni enoznačnega merila, kajti upoštevati je potrebno več vidikov, ki označujejo kvaliteto revizije - inpute, outpute in dejavnike povezanosti. Prav tako pa je pomembno upoštevati dejstvo, da različne interesne skupine, zaznavajo kvaliteto revizije drugače. Na podlagi statistične raziskave je bilo potrjeno, da so računovodski kazalniki in kazalniki kvalitete revizije pomemben vir informacij o prihodnosti delovanja bank. Proučevani kazalniki tudi potrjujejo, da je kriza v ZDA nastala zaradi kreditnih problemov in tako še dodatno potrjujejo uporabnost računovodskih kazalnikov. V Evropsko Unijo se je finančna kriza razširila z okuženimi vrednostnimi papirji, pokazala pa je na slabosti v sistemu upravljanja finančnih institucij ter slabem nadzornem sistemu nad revizijskimi družbami. V ta namen Evropska komisija pripravlja zakonodajne spremembe na področju korporativnega upravljanja finančnih institucij, za zagotavljanje kvalitete revizije pa na področju revizijske zakonodaje in nadzora na evropski ravni (in ne samo na nacionalni ravni) nad revizijskimi družbami.
Keywords: Zunanja revizija banke, kvaliteta zunanje revizije, računovodski in revizijski kazalniki banke, reforme v evropski bančni in revizijski zakonodaji.
Published in DKUM: 26.03.2013; Views: 1922; Downloads: 287
Full text (1,38 MB)

Abstract: Dandanes, v vsakem poklicu prihaja do pritiskov iz nasprotne strani zaradi lastnih interesov. Zunanja revizija in revizorji pri tem niso izjema. Družbe morajo po svojem nacionalnem zakonu vsako leto izdati revidirano letno poročilo. Zaradi javnega vpogleda v informacije prikazane v letnem poročilu si vsako poslovodstvo družbe tako ali drugače prizadeva za čim boljše poslovne rezultate. Slednje je pomembno tudi za delničarje družbe ter za potencialne investitorje. Zunanji revizor te rezultate pregleda in o njih izda svoje objektivno mnenje. Tukaj pa prihaja do raznih trenj med poslovodstvom in revizorjem. Prihaja lahko do raznih pritiskov od strani poslovodstva naj revizor izda mnenje, ki bo v prid družbi. Zakon na tem področju sicer določa sankcije za kršenje določil, vendar je potrebno korenito spremeniti oziroma dopolniti zakonodajo ter povečati število nadzorov nad revizorji in revizijskimi družbami. V okviru tega diplomskega seminarja je bilo predstavljenih nekaj predlogov sprememb zakonodaje kateri naj bi pripomogli k boljšem položaju zunanjih revizorjev pri opravljanju revizije.
Keywords: zunanja revizija, revidiranje, Zakon o revidiranju, Zakon o gospodarskih družbah, Sarbanes-Oxleyjev zakon, neodvisnost, nepristranskost
Published in DKUM: 18.11.2011; Views: 1974; Downloads: 212
Full text (777,75 KB)