| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
21.
22.
23.
24.
25.
26.
ITALIJA MED LETI 1890-1899 V ČASNIKIH SLOVENEC IN SLOVENSKI NAROD
Polonca Vindiš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Italijo so v obravnavanem obdobju na notranjepolitičnem prizorišču zaznamovala socialna gibanja. Zraven tega so jo pestili dolgovi in dajatve. Zaradi tega so izbruhnile številne stavke in nemiri, ki so trajali vse desetletje. Upirali so se delavci, dijaki in kmetje. Nemiri so dosegli dva vrhunca: prvi je bil v letih 1893/94 na Siciliji, drugi pa leta 1898 v Milanu in okolici, kjer je nastala prava revolucija. Slabe družbene in gospodarske razmere so povzročile tudi migracije delavcev v druge države, kjer so iskali boljše možnosti zaslužka. Zraven vsega pa sta bili v Italiji prisotni tudi dve gibanji, iredentistično in anarhistično, ki sta prav tako še zaostrovali razmere v nestabilni Italiji. Niti prizadevanja vseh ministrstev, ki so se zaradi slabih razmer hitro menjavala, niso mogla rešiti Italije iz vedno večje krize. Zunanjepolitično je Italija gojila dobre stike s sosednjo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, s katerima je bila v trojni zvezi. Italija je bila v prijateljskem odnosu tudi s številnimi ostalimi državami, s katerimi je sklepala razne pogodbe, spet z drugimi si je bila v nasprotju, zlasti zaradi ozemeljskih vprašanj in italijanskih izseljencev. Italija si je po zgledu ostalih evropskih velesil zelo prizadevala dobiti nekaj ozemlja v Afriki. Tako je s pogodbo leta 1889 Etiopija (Abesinija) postala italijanski protektorat. Vendar pa italijansko veselje ni trajalo dolgo, saj so jih leta 1896 Etiopijci od tam pregnali. Prav tako so bile razmere med kraljevino Italijo in Vatikanom še vedno zelo slabe. Ena najpomembnejših osebnosti, papež Leon XIII. je s svojimi okrožnicami zelo zaznamoval zadnja desetletja 19. stoletja.
Keywords: Zgodovina, Italija, socialni nemiri, iredentizem, anarhizem, ministrske krize, zunanja politika, Etiopija, vojska, Vatikan.
Published: 25.11.2009; Views: 1989; Downloads: 105
.pdf Full text (1,17 MB)

27.
28.
DEMOKRATIČNE SPREMEMBE V DRŽAVAH VZHODNE IN JUGOVZHODNE EVROPE V LETIH 1988, 1989 IN 1990
Klementina Sečkar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: SEČKAR, K.: Demokratične spremembe v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2009. V diplomski nalogi predstavljam demokratične spremembe v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, torej Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske in Romunije v letih 1988, 1989 in 1990. Pot do demokracije v teh državah ni bila preprosta. V Albaniji so se gibanja za demokratizacijo začela v okviru političnih sprememb v nekdanjih socialističnih vzhodnoevropskih državah konec 80 let. V Bolgariji je v procesu demokratične preobrazbe komunistična partija sestopila z oblasti. Na Češkoslovaškem so ob 20. obletnici okupacije Češkoslovaške leta 1988 potekale demonstracije, ki so pripeljale do t. i. žametne revolucije, ko je morala partija sestopiti z oblasti. Po ustavi, ki je bila leta 1989 temeljito spremenjena, je nekdanja socialistična ljudska republika Madžarska postala neodvisna demokratična država. Glavne pridobitve nove ustave, ki je urejala prehod v parlamentarno demokracijo, so bile odprava vodilne vloge komunistične partije (v nadaljevanju Madžarske socialistične delavske partije), uvedba večstrankarskega sistema in delitev oblasti. Nemška demokratična republika je julija 1990 ustanovila denarno, gospodarsko in socialno zvezo z Zvezno republiko Nemčijo. Ob privolitvi zaveznikov pa so 3. 10. 1990 podpisali sporazum o ustanovitvi enotne Nemčije. Na Poljskem so v začetku leta 1989 dovolili delovanje različnih političnih klubov. Uvedli so urad predsednika države in dvodomni parlament. V Romuniji so s starim režimom »obračunali« konec leta 1989, ko so v tajnem procesu usmrtili predsednika Ceausesca in njegovo ženo Eleno. Oblast v državi je prevzela Fronta narodne rešitve.
Keywords: Ključne besede: politično stanje v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope v devetdesetih letih; notranja in zunanja politika držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990; gospodarstvo držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v letih 1988, 1989 in 1990.
Published: 22.04.2010; Views: 1505; Downloads: 140
.pdf Full text (1,39 MB)

29.
MADŽARSKA MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V LUČI ČASNIKOV SLOVENEC IN JUTRO
Mitja Milošič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazana madžarska država, ki je med drugo svetovno vojno bila pod velikim vplivom nacistične Nemčije. V tistem času bi lahko Madžarsko označili kot satelitsko državo, ki pa je hotela ohraniti svojo samostojnost in neodvisnost, vendar neuspešno. Nesrečen splet okoliščin in premajhna odločnost madžarskega političnega vrha je omogočila, da je Nemčija uresničila svoje cilje na Madžarskem, se pravi popoln nadzor nad državo. Cilj diplomskega dela je dokazati, da je bila Madžarska satelitska država Nemčije, četudi se je madžarski politični vrh temu močno upiral. Nacionalizem, ki je bil tako kot v Nemčiji, kot tudi na Madžarskem, zelo izrazit, je vplival na madžarsko notranjo politiko, gospodarstvo in posledično na življenje madžarskih Židov, ki so bili med drugo svetovno vojno izpostavljeni diskriminaciji in holokavstu. Na vojaškem področju se je madžarska vojska udeležila bojev v aprilski vojni in kasneje še v vojni proti Sovjetski zvezi.
Keywords: 2. svetovna vojna, Madžarska, Židje, madžarska vojska, notranja politika, zunanja politika, gospodarstvo.
Published: 24.02.2010; Views: 3976; Downloads: 339
.pdf Full text (1,16 MB)

30.
VELIKA BRITANIJA IN PALESTINSKO VPRAŠANJE MED LETI 1915 IN 1948
Amenita Djogič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Palestinci in Izraelci so zgodba o dveh skupinah ljudi s podobnimi cilji: živeti v miru in brez nadzora. Palestinci si prizadevajo za vrnitev ozemlja in načina življenja, ki sta jim bila odvzeta, Izraelci pa si želijo živeti v lastni državi brez zatiranja in preganjanja. Več kot šestdeset let po ustanovitvi države Izrael in po štirih izraelsko — arabskih vojnah, rešitve, kar se je sprva zdelo nadvse preprostega ozemeljskega konflikta, ni. Kje, kdaj in zakaj se je začelo zapletati življenje v Palestini? Ali je odkrito sovraštvo med Arabci in Judi versko, nacionalno ali politično pogojeno? Je to sovraštvo med dvema etničnima skupnostma na Bližnjem vzhodu prisotno že stoletja ali pa je plod moderne politike? To so bila vprašanja, ki so me spodbudila k raziskovanju, odkrivanju in pisanju diplomske naloge. Diplomska naloga z naslovom Velika Britanija in palestinsko vprašanje med leti 1915 in 1948, raziskuje in analizira ključne odločitve držav in organizacij, ki so imele pomembno vlogo na bližnjevzhodnem političnem in družbenem prizorišču, kakor tudi pomembno vlogo pri delitvi Palestine in ustanovitvi moderne judovske države — Izraela v prvi polovici 20. stoletja. Pri tem sem se osredotočila na politično delovanje Velike Britanije, saj je imela med leti 1915 in 1948 med vsemi velesilami na judovsko — palestinski spor največji vpliv. Velika Britanija je v tem času svoja stališča do spora večkrat spreminjala glede na mednarodne politične razmere in lastne interese. Kot posledico spremenjenih svetovnih okoliščin je bilo zanimivo opazovati te spremembe v njenem odnosu do tega vprašanja. Dva temeljna dokumenta, Balfourjeva deklaracija, izdana leta 1917, in Bela knjiga iz 1939, sta začrtala politični in družbeni razvoj dogodkov ter delovanje organizacij na kriznem območju Bližnjega vzhoda. Obe nasprotujoči si listini, ki ju je izdala britanska vlada v različnih časovnih obdobjih, sta posledično s svojimi odredbami zaznamovali leta, v katerih so se vrstili vse številnejši spori, ko sta se poglabljali kriza in spodbujala nacionalna ter verska nestrpnost na obeh sovražnih si straneh. Tudi razdelitveni načrt OZN, ki je leta 1947 reševanje spora prevzel od predhodnice Velike Britanije, je dosegel ravno nasprotno. Za razumevanje nastanka države Izrael in posledično za izginotje Palestine, kot geografske in politične enote, je potrebno spoznati in razumeti celoten zgodovinsko-kulturni okvir judovskega in arabskega sveta v prvi polovici 20. stoletja. V še večji meri pa je potrebno razumeti mrežo svetovne politike, ki je po drugi svetovni vojni, v času osamosvajanja mnogih kolonialnih in manj razvitih narodov, krojila usodo tem in tudi narodom na Bližnjem vzhodu. Cilji diplomske naloge so bili raziskati ozadje dogodkov vse od konca 19. stoletja. Ti dogodki so nakazovali začetek oblikovanja in delovanja političnega sionističnega gibanja ter njihove ideje o ustanoviti države Izrael. Pri tem je bilo izjemnega pomena ugotoviti, če in v kolikšni meri so bile velesile naklonjene sionistom in ideji ustanovitve judovske nacionalne domovine v Palestini, hkrati pa, če je na odločitve ključnih akterjev po drugi svetovni vojni vplivala vest o holokavstu. Pri oblikovanju judovske države v Palestini so sionisti, judovski nacionalisti in vpletene evropske države na Bližnjem vzhodu naleteli na vse močnejši arabski nacionalizem. Zlahka je bilo ugotoviti, da je bila arabska neuspešnost v Palestini posledica neenotnosti arabske strani, obenem pa tudi neizkušenost in neiznajdljivost arabskih voditeljev v svetu mednarodne politike. Naslednji cilji so bili: poiskati in analizirati odzive arabske in judovske populacije na dokončno odločitev Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o delitvi Palestine, raziskati okoliščine za ustanovitev neodvisne države Izrael in analizirati njene posledice. Diplomska naloga temelji na zgodovinski analizi ter analizi primarnih in sekundarnih virov.
Keywords: Velika Britanija, Palestina, sionisti, arabski nacionalizem, OZN, zunanja politika
Published: 12.10.2010; Views: 2432; Downloads: 243
.pdf Full text (3,09 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica