1. Izzivi in prednosti uporabe mobilnih aplikacij v dostopnem turizmu : razumevanje percepcije uporabnikov znakovnega jezikaMarica Ilić, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo raziskali prilagojenost turistične ponudbe ljudem s posebnimi potrebami. V raziskavo smo aktivno vključili uporabnike slovenskega znakovnega jezika (SZJ). V teoretičnem delu smo sprva opredelili, kaj je gluhota, kdo so uporabniki znakovnega jezika, kakšen je njihov položaj v družbi ter kakšne so njihove pravice. Razjasnili smo pojem dostopnega turizma na splošno in posebej za uporabnike SZJ. S pomočjo dvofaznega raziskovalnega načrta smo najprej izvedli fokusno skupino med uporabniki SZJ, ugotovitve pa so nam pomagale pri zasnovi anketnega vprašalnika, na katerega so pozneje odgovorili 104 uporabniki SZJ. Od tega so bili trije anketni vprašalniki neveljavni, tako da je naš vzorec obsegal 101 anketiranega. Prišli smo do ugotovitev, da turistične storitve niso dovolj prilagojene uporabnikom SZJ in da jim največjo oviro pri samostojnem potovanju predstavlja komunikacija. K temu prispeva še dejstvo, da turistični delavci ne poznajo SZJ, vendar sta jim pomembnejši kot SZJ empatija in potrpežljivost. Na potovanjih pogosto uporabljajo mobilne aplikacije in so jim vizualni elementi zelo pomembni. Iz tega je nastala naša ideja, da ustvarimo aplikacijo, ki bi jo uporabniki SZJ uporabljali kot podporo na potovanjih. Predlagamo, da nova aplikacija vsebuje vizualne informacije v znakovnem jeziku, prevajalnik v slovenščino, seznam društev gluhih in naglušnih v Sloveniji, na katere se lahko obrnejo med potovanjem, in druge pomožne elemente.
Keywords: dostopni turizem, znakovni jezik, mobilne aplikacije, dostopnost, uporabniki slovenskega znakovnega jezika
Published in DKUM: 31.01.2024; Views: 205; Downloads: 26
 Full text (1,94 MB) |
2. Komunikacijski izzivi v inkluzivnem izobraževanju, s katerimi se soočajo gluhe in slišeče osebeOmar Gamal, 2022 Abstract: To je zbirno poročilo o delu, opravljenem v prvem intelektualnem rezultatu na temo izzivov v komunikaciji (angl. Intellectual Output One: Communication Challenges) za projekt Spodbujanje vključujočega izobraževanja z mednarodno kretnjo (ang. Advancing Inclusive Education Through International Sign) – InSign. To poročilo združuje in povzema rezultate nacionalnih poročil, ki so jih pripravili projektni partnerji iz Cipra, Nemčije, Grčije, Portugalske in Slovenije. Ta dokument vključuje informacije o nacionalnih znakovnih jezikih, podpori gluhim osebam in njihovih možnostih izobraževanja v različnih državah. Pregledali smo stanje mednarodne kretnje v vseh partnerskih državah. Izvedli smo tudi vprašalnik, v katerem smo predvsem od študentov zbirali informacije o tem kako dojemajo gluhe osebe, Koliko poznajo znakovni jezik in s kakšnimi težavami mislijo, da se gluhi in naglušni srečujejo v izobraževalnem sistemu. V tem dokumentu bomo analizirali skupne podatke, zbrane pri vseh projektnih partnerjih. Vsak partner je opravil tudi voden intervju s tistimi, ki najbolje poznajo gluho skupnost (sami gluhi, pedagogi, tolmači itd.), da bi bolje razumeli okoliščine in odgovorili na nekatera vprašanja, ki jih je težko najti v literaturi. Konsolidirano poročilo v krajši obliki povzema intervjuje iz nacionalnih poročil z glavnimi ugotovitvami.
Keywords: mednarodna kretnja, znakovni jezik, vključujoče izobraževanje, komunikacijski izzivi, gluhe skupnosti
Published in DKUM: 31.01.2022; Views: 956; Downloads: 115
Full text (5,75 MB)
This document has many files! More... |
3. Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko deloLaura Horvat, 2021, undergraduate thesis Abstract: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Keywords: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Published in DKUM: 18.10.2021; Views: 949; Downloads: 98
Full text (1,25 MB) |
4. Usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru : magistrsko deloSergeja Štiberc, 2019, master's thesis Abstract: Bistvo naloge je ugotoviti usposobljenost policistov za delo z gluhimi in naglušnimi osebami v Mariboru. Pri tem so na začetku naloge obravnavani različni temeljni pojmi in zakonodaja, brez katere policisti ne morejo in ne smejo delovati. V teoriji smo predstavili dva temeljna pojma, in sicer pojma gluhost in naglušnost. Prav tako je predstavljen slovenski znakovni jezik, ki je za nekatere od teh ljudi materni jezik. Naloga se nadaljuje s samim bistvom, in sicer z ugotavljanjem usposobljenosti policistov za delo s takšnimi ljudmi. Teoretični del je uvod v glavni del magistrske naloge, kjer smo s pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika ugotavljali usposobljenost policistov iz območja Maribora za delo z gluhimi in naglušnimi osebami. Hkrati smo izvedli anketiranje na samem Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor, saj smo želeli predstaviti tudi njihov pogled na delo policistov, bodisi v postopkih bodisi kot splošna ocena njihovega dela. Ob tem so predstavljeni trije projekti, ki so jih ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Policije izvedli na tem področju. Policija je ob sodelovanju Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije v letu 2017 predstavila projekt, s katerim so omogočili dostopnost informacij s spletne strani Policije za gluhe in naglušne osebe. Vsebino so tako s pomočjo strokovnjakov za slovenski znakovni jezik prevedli in opremili z video vsebino. Hkrati lahko poudarimo tudi možnost »klicanja« na interventno številko 112 in 113. Možnost »klicanja« so v letu 2012 nadomestili s pošiljanjem SMS sporočil. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi spremembo slovenske ustave, ki bo omogočila vključitev slovenskega znakovnega jezika med uradne jezike.
Keywords: policija, policijsko delo, policisti, usposobljenost, znakovni jezik, gluhost, naglušnost, gluhe osebe, naglušne osebe, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2019; Views: 1310; Downloads: 138
Full text (1,03 MB) |
5. Kreativnost in verbalne sposobnosti slišečih odraslih otrok iz gluhih družinTess Kovačević, 2018, master's thesis Abstract: Materni jezik ima velik vpliv na dojemanje sveta ter na različne sposobnosti posameznikov. Med študijami, ki proučujejo takšne pojave, je moč zaslediti tudi takšne, ki se osredotočajo na gluhe posameznike, katerih materni jezik je znakovni jezik. Opazili pa smo pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale vpliv znakovnega jezika kot maternega jezika na slišeče posameznike, otroke gluhih staršev. Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje raziskati, ali odraščanje v okolju s pretežno neverbalno komunikacijo (v našem primeru slovenskim znakovnim jezikom) vpliva na ustvarjalnost, verbalno sposobnost in propozicionalno mišljenje slišečih posameznikov. Izsledki študij, v kateri je sodelovalo 58 odraslih oseb (29 z gluhimi in 29 s slišečimi starši), kažejo, da so posamezniki s slišečimi starši dosegali višje rezultate na testih ustvarjalnosti in propozicionalnega mišljenja kot posameziki z gluhimi starši, na testu verbalne sposobnosti pa se rezultati med skupinama ne razlikujejo statistično pomembno. Ravno tako smo zaznali, da so posamezniki s starši s težjo izgubo sluha na testu ustvarjalnosti dosegali višje rezultate od posameznikov s starši z blažjo izgubo sluha. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da obstajajo razlike v ustvarjalnosti, verbalni sposobnosti in propozicionalnem mišljenju med splošno populacijo in posamezniki z gluhimi starši.
Keywords: ustvarjalnost, verbalna sposobnost, propozicionalno mišljenje, inteligentnost, gluhota, znakovni jezik
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 2066; Downloads: 178
Full text (1,36 MB) |
6. Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemuMatic Pavlič, 2018, original scientific article Abstract: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Keywords: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 1637; Downloads: 132
Full text (442,24 KB)
This document has many files! More... |
7. Kratek priročnik znakovnega jezika : (breaking the silence)Sebastjan Bevc, 2016, manual Abstract: Živimo v času in razmerah, ko je komuniciranje tako razširjeno in razvito, da se posameznik počuti že prav utesnjenega, ko želi biti sam. Hkrati pa se, paradoksalno, pojavljajo težave na ravni medosebne komunikacije in komuniciranja na povsem profesionalnem nivoju. Komunikacija je lahko otežena zaradi mnogih razlogov. Eden izmed teh je tudi naglušnost oz. gluhota. V sklopu projekta Breaking the silence (BTS), ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, smo zasnovali kratek priročnik znakovnega jezika. Z njim smo želeli olajšati komunikacijo med zdravnikom in naglušnim oz. gluhim bolnikom, hkrati pa opozoriti na potrebo po znanju znakovnega jezika v sistemu zdravstvene oskrbe, na pomen komuniciranja v vseh razsežnostih in na vlogo neverbalne komunikacije.
Keywords: gluhota, znakovni jezik, komunikacija z bolnikom, socialna vključenost, neverbalna komunikacija
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 2387; Downloads: 305
Full text (13,98 MB)
This document has many files! More... |
8. KOMUNIKACIJA V »SVETU TIŠINE«Jožica Černe Kolarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo analizirali pojem gluha oseba in komunikacija gluhih z medicinsko sestro. Opisane so metode, s katerimi lahko medicinska sestra izboljša komunikacijo in posledično tudi izvajanje zdravstvene nege. Pri uveljavljanju pravic gluhih oseb ima poglavitno vlogo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki jih v zastopa in v njihovem imenu komunicira z državo.
Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBISS, PubMed, Wiley Online Library in CINAHL. Ključne besede, ki smo jih pri iskanju literature uporabili so: komunikacija (communication, Kommunikation), gluha oseba (deaf person, Gehörlose Person), znakovni jezik (sign language, Zeichensprache), tolmač (interpreter, Dolmetscher) in zdravstvena nega gluhe osebe (Nursing deaf people, die Krankenpflege der Gehörlose Person). Za lažjo anlizo literature smo si postavili vključitvene in izključitvene kriterije, pri tem smo se omejili na časovno obdobje med 2006 in 2016, ki so obravnavali tematiko raziskovanja.
Razprava: Pri komunikaciji z medicinsko sestro in gluho osebo prihaja zaradi neznanja osnov slovenskega znakovnega jezika do nerazumevanja in napačnega interpretiranja informacij. Sistematična analiza literature je pokazala, da so kljub razvoju družbe, gluhe osebe še vedno nerazumljene in delno nesprejete oziroma diskriminirane.
Sklep: Za boljšo integriteto gluhih oseb v okolje, v katerem živijo, delajo in se izobražujejo, bi bilo potrebno vključiti osnove slovenskega znakovnega jezika v izobraževanje slušečih oseb, s tem bi zmanjšali njihov strah pred komunikacijo z gluhimi osebami, le tem dvignili samozavest in dali enakovreden položaj v družbi.
Keywords: gluha oseba, medicinska sestra, komunikacija, tolmač, znakovni jezik
Published in DKUM: 23.05.2016; Views: 1304; Downloads: 257
Full text (644,98 KB) |
9. PREVAJANJE FRAZEMOV ZA POTREBE GLUHIH (OB PRIMERIH ŽIVALSKIH FRAZEMOV V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, NEMŠČINI)Tihana Rob, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Keywords: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 2393; Downloads: 301
Full text (4,60 MB) |
10. Web based video on demand about deaf history : lecture presented on Deaf history international, 5éme conférence internationale á Pais sur l'histoire des sourds, Institut National des Jeunes Sourds de Paris, June 2003Matjaž Debevc, Živa Ribičič, 2003, unpublished conference contribution Keywords: izobraževanje na daljavo, video na zahtevo, pretočni video, internet, svetovni splet, gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, distance education, distance learning, video on demand, streaming video, Internet, world wide web, deaf, hard of hearing, Slovene sign language
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 3392; Downloads: 44
 Link to full text |
