| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
TVEGANJE POSLOVNE BANKE PRI FINANCIRANJU PREVZEMOV S FINANČNIM VZVODOM
Metka Čretnik Zavec, 2012, master's thesis

Abstract: Razsežnosti svetovne gospodarske krize, ki je sledila finančni krize konec leta 2008, je opaziti v močnem zniževanju gospodarske rasti v vseh panogah in v pretežno v vseh svetovnih gospodarstvih. Učinek zniževanja gospodarske aktivnosti je razviden v zniževanju kreditnega potenciala bank, na omejevanju investicijskih vlaganj ter na povečevanju števila družb v insolvečnih postopkih. Oslabitve slabih terjatev bank v Sloveniji so po stanju 31.12.2011 znašale 1,16 mrd EUR kar je predstavljalo 81,5 % bruto dohodka bank. Tako imenovani slabi krediti bank ali neplačniki (NPL) se povečujejo, s tem pa tudi oslabitve terjatev bank. Slednje ima negativen vpliv tudi na kapital bank, kapitalsko ustreznost in potrebo po novih in novih dokapitalizacijah. Oslabitve terjatev bank so v obdobju od 2009 do 2011 porasle pretežno v sektorju finančnih holdingov, sektorju gradbeništva, prometa z nepremičninami in v sektorju predelovalne dejavnosti. V času konjukture in velike razpoložljivosti finančnih sredstev z nizko ceno denarja, so banke financirale projekte brez lastne udeležbe investitorjev. Tako kot projekti so bili tudi prevzemi financirani pretežno z dolžniškimi viri. Pri financiranju prevzemov v Sloveniji je imela veliko vlogo tudi vladajoča politična opcija. Porast prevzemnih aktivnosti je opazen še posebej v času visoke gospodarske rasti in višjih donosov. Odplačilo kreditnih obveznosti za prevzem je, predvsem pri managerskih prevzemih, temeljilo na denarnem toku ciljne tarče, saj so bili običajno prevzemniki projektne družbe, ustanovljene z minimalnim kapitalom in v lasti managerjev ciljne tarče. Vrednost zavarovanj je bila zaradi nepremičninskega balona in/ali precenjenih vrednostnih papirjev prenizka, da bi v primeru nastanka kritičnega dogodka krila izgube banke. Slednje so ob dodatnem zniževanju vrednosti zavarovanj zahtevale odplačila kreditov ali dodatna zavarovanja, ki jih prevzemniki niso mogli zagotoviti. Ob nižanju gospodarske aktivnosti ter posledično zniževanje prihodkov od prodaje in donosnosti, prevzemniki oziroma ciljna družba ni več zagotavljala odplačilne sposobnosti. Posledica prenizke vrednosti zavarovanj in nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti za prevzem so visoko oblikovane oslabitve terjatev bank, ki so financirale prevzem. Omejitve pri ustanavljanju zavarovanj pred izvedbo prevzema določa Zakon o prevzemih z dopolnitvami. Po izvedenem prevzemu so zavarovanja temeljila le na zastavi delnic, ki jih je izdala ciljna tarča in ne tudi na zastavi nepremičnega premoženja prevzete družbe. Zakon o prevzemih z dopolnitvami prevzemnike omejuje pri izvajanju prevzemnih aktivnosti ko določa najnižji prevzemni prag pri katerem morajo prevzemniki objaviti prevzemno ponudbo. Kršenje določil prevzemne zakonodaje je odvzem glasovalnih pravic, s čimer zakonodajalec posega v upravljalske aktivnosti v prevzeti družbi ter posledično na oblikovanje dividendne politike. Pogoje za statusne spremembe akterjev prevzemnih aktivnosti določa Zakon o gospodarskih družbah z dopolnitvami. Prevzemne aktivnosti se odvijajo v vseh gospodarskih okoljih in tudi ob zniževanju gospodarske aktivnosti. Odločitev poslovne banke o financiranju prevzema bi morala bila odvisna od poslovnega programa ciljne tarče, uspešnosti panoge v kateri deluje, od prodajnih trgov ter predvsem od dovolj visoke lastne udeležbe prevzemnika pri financiranju prevzemnih aktivnosti, ob zagotovitvi ustreznih zavarovanj za kreditne obveznosti. Manjše tveganje neuspešnega prevzema pa nosijo prevzemniki, katerih cilj je prevzem ciljne tarče s proizvodnim programom visoke dodane vrednosti in z diverzificiranim obsegom naročnikov. Znanstveno delo je sestavljeno iz dveh sklopov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo proučili vrste prevzemov, zgodovino prevzemov in značilnosti prevzemnih aktivnosti v Sloveniji in način financiranja prevzemov s predstavljenim modelom prevzema. Teoretični del, ki se nanaša na proučevanje prevzemnih aktivnosti je dopolnjen s prakti
Keywords: prevzem, prevzemna ponudba, prevzemni prag, prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ciljna/prevzemna tarča, finančni vzvod, kreditno tveganje, Basel II, zavarovanja, kritični dogodek, neplačnik, oslabitve, izgube iz kreditnega tveganja, zmanjševanje kreditnega tveganja, odplačilna sposobnost, dividende, čisti denarni tok, EBITDA, dolgoročna zadolženost, finančna zadolženost, kazalniki zadolženosti, posamične oslabitve.
Published in DKUM: 07.06.2013; Views: 2442; Downloads: 2

2.
UPRAVLJANJE IN OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA V BANKI
Tanja Coklin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Banke se pri svojem poslovanju srečujejo s številnimi tveganji. Ker je ena od njihovih osnovnih dejavnosti dajanje kreditov, so najbolj izpostavljene kreditnemu tveganju. Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke. Kreditnemu tveganju se ni mogoče izogniti, ga pa je mogoče zmanjšati. S tem namenom banke upravljajo in obvladujejo kreditno tveganje, ki so mu izpostavljene. Pri tem so omejene z zakonskimi predpisi. Oba procesa morata potekati kontinuirano. Upravljanje s kreditnim tveganjem zajema identifikacijo, merjenje oziroma ocenjevanje, prenos in zavarovanje kreditnega tveganja, ki mu je ali bi mu banka pri svojem poslovanju lahko bila izpostavljena. Politika obvladovanja kreditnega tveganja zahteva celostni pristop analiziranja in spremljanja posameznega posojilojemalca skozi celotno dobo trajanja posojila. Zajema ugotavljanje kreditne sposobnosti in bonitete dolžnika, razvrščanje terjatev po tveganosti v skupine ter oblikovanje splošnih in posebnih rezervacij. Poleg tega mora banka tudi zagotoviti, da glede na vrsto in obseg poslov ter tveganja, ki jim je izpostavljena, vedno razpolaga z zadostno količino kapitala. Pomembne novosti na področju ravnanja s tveganji prinaša Novi kapitalski sporazum, ki je sestavljen iz treh stebrov. To so minimalna kapitalska zahteva, regulativni nadzor in tržna disciplina. Osrednji steber, imenovan minimalne kapitalske zahteve, predvideva izračun minimalnih kapitalskih zahtev na dva načina. To sta standardizirani pristop in pristop temelječ na internih sistemih razvrščanja komitentov. Regulativni nadzor je kritičen kvalitativen dodatek prvemu stebru kapitalskega sporazuma, saj predstavlja formalizacijo obstoječega nadzora kapitala in kapitalske ustreznosti bank. Tretji steber, tržna disciplina, predstavlja nekakšno zaokrožitev prvih dveh stebrov. Bankam nalaga javno razkritje določenih podatkov iz poslovanja, kar tržnim udeležencem omogoča realnejšo izbiro med bankami. Cilj vsake banke je, da z ustreznimi celostnimi ukrepi in upoštevanjem vseh notranjih in zunanjih predpisov, do določenih okvirov zajezi kreditno tveganje. Kajti le to ji lahko omogoča obstanek in uspešno poslovanje.
Keywords: banka, kredit, kreditno tveganje, kreditna analiza, prenos kreditnega tveganja, terjatve, kapitalska ustreznost, Novi kapitalski sporazum, minimalne kapitalske zahteve, regulativni nadzor, tržna disciplina, CRM tehnike za zmanjševanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 12.07.2010; Views: 4733; Downloads: 511
.pdf Full text (680,99 KB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica