| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Blockchain tehnologija in vpliv kriptovalut na bančništvo
Luka Golc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisano delovanje tehnologije blockchain in so predstavljene možnosti njene uporabe v finančnem in nefinančnem sektorju. Osredotočamo se tudi na njeno varnost, ovire in prednosti uporabe. Prav tako je narejena primerjava med bitcoinom in fiat valutami. Od kriptovalut je v magistrskem delu poudarek na bitcoinu. Primerjava se prvenstveno dotika vprašanja, ali je bitcoin lahko prepoznan kot prava valuta in sredstvo za izmenjavo. Opisan je trenutno prevladujoč bančni sistem, njegove prednosti in pomanjkljivosti, opisano je, kako bi lahko kriptovalute nadomestile papirnat denar. Tehnologija blockchain predstavlja revolucijo tako v bančništvu kot na drugih področjih. Kriptovalute imajo potencial spremeniti obstoječi bančni sistem.
Keywords: bitcoin, blockchain, kriptovalute, bančni sistem, zlati standard, altcoin, centralna banka
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 2422; Downloads: 518
.pdf Full text (1,79 MB)

2.
OD TRŽNEGA DENARJA DO FIAT VALUT
Robert Zevnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V prvem poglavju diplomskega dela sem predstavil teorijo o nastanku denarja kot najlikvidnejšega blaga na trgu, ki jo je razvil Carl Menger. Med prvimi je trdil, da so razlike v unovčljivosti blaga povzročile dolgoročno diferenciacijo dobrin in razvoj nekaterih vrst blaga v skupne posrednike menjave. Izvor denarja pripiše praksi trgovanja skozi katero so ljudje opazili ter izkoristili razlike v unovčljivosti dobrin. Blagovni denar v obliki zlatnikov in srebrnikov je bil stoletja glavna izbira trgovcev. Kovinski standard je služil tudi kot osnova za prvi mednarodni denarni sistem tako imenovan klasični zlati standard. Imena denarnih enot so takrat še predstavljala enoto mase zlata ali srebra v kovancih. Zaradi varnosti so trgovci pogosto uporabljali substitute blagovnega denarja ter hranili zlato in srebro v depozitnih bankah. Dokler so depozitne banke spoštovale klasično pravno načelo popolnih rezerv so bili njihovi bankovci vredni zaupanja. Vendar je večina bank posojala tudi nekrite bankovce. Ta praksa je pomenila začetek bančništva z delno rezervo. Z uzakonitvijo centralnih bank pa je postalo izdajanje bankovcev monopolizirano. Korak za korakom so bankovci izgubljali menljivost z zlatom. Sodobne fiat valute nimajo več kritja z nobeni blagovnim standardom, ampak se le posodijo v obstoj. V zadnjem poglavju sem analiziral določbe Občega državljanskega zakonika (ODZ) v zvezi z denarjem in denarnimi substituti.
Keywords: Carl Menger, izvor denarja, unovčljivost, blagovni denar, klasični zlati standard, načelo popolnih rezerv, depozitne banke, zlato, srebro, bankovci, bančništvo z delno rezervo, centralne banke, fiat valute, ODZ
Published in DKUM: 09.01.2013; Views: 3848; Downloads: 258
.pdf Full text (363,93 KB)

3.
VLOGA ZLATA V EKONOMIJI IN FINANCAH
Adriana Kozel, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Zlato je sopotnik denarja, investicij in bogastva že od davnih časov. Uvrščamo ga med najbolj varne oblike investiranja, saj svojo vrednost ohranja skozi dolgoletno zgodovino. V preteklosti, predvsem v obdobju zlatega standarda, je imelo zlato v gospodarstvu veliko bolj pomembno vlogo kot danes. V zlatem standardu cena zlata ni nihala glede na ponudbo in povpraševanje po zlatu, temveč je bilo zlato zapisano kot nespremenljivo merilo vrednosti. Danes zlato obstaja zgolj kot ena izmed naložbenih možnosti. Obstaja veliko različnih načinov vlaganja v zlato — od nakupa zlatih kovancev do strukturiranih finančnih produktov. Povpraševanje po zlatu je razširjeno po vsem svetu, zlasti se povečuje v času finančne negotovosti, in sicer zaradi izjemne lastnosti zlata kot ohranjevalca vrednosti. Povpraševanje po zlatu je v primerjavi s ponudbo zlata bistveno večje, temu primerno raste tudi cena zlata. Le-ta je odvisna od številnih dejavnikov (inflacije, cene nafte, dolarja, ponudbe in povpraševanja). Tečaj cene zlata se vsakodnevno oblikuje na borzi, samo trgovanje z zlatom poteka na prostem trgu skozi mehanizem, imenovan London Bullion Market Association (Londonsko združenje za plemenite kovine), znan tudi kot LBMA.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: zlato, investicije, cena zlata, zlati standard, trgovanje z zlatom
Published in DKUM: 01.09.2010; Views: 2676; Downloads: 382
.pdf Full text (750,43 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica