1. Narrating guilt and innocence in youth novels by J. Boyne and S. C. Bartoletti : masters thesisTajda Tripkovič, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava dva mladinska zgodovinska romana Deček na vrhu gore (The Boy at the Top of the Mountain) pisatelja Johna Boyna in The Boy Who Dared (Deček, ki si je drznil) pisateljice Susan Campbell Bartoletti. Cilj naloge je primerjati oba romana, ki pripadata tako mladinski kot zgodovinski prozi, in pojasniti njuno zgodovinsko ozadje, ob tem pa primerjati dva mlada protagonista, in sicer Pierrota Fischerja in Helmutha Hübenerja, ki se znajdeta v turbulentnih časih – najprej v obdobju vzpona nacizma in nato še sredi druge svetovne vojne. Vsak po svoje se trudita po najboljših močeh manevrirati med zastavljenimi pravili režima in pri tem odkrivati, kdo sta in kakšne so njune vrednote.
Keywords: Deček na vrhu gore, The Boy Who Dared, zgodovinski roman, mladinski roman, druga svetovna vojna, John Boyne, Susan Campbell Bartoletti
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 36
 Full text (1,85 MB) |
2. Interpretationen der Aufklärung in zeitgenössischen ungarischen historischen RomanenGyula Laczházi, 2017, original scientific article Abstract: Interpretacije razsvetljenstva v sodobnem madžarskem zgodovinskem romanu
Razprava z obravnavo sodobnih madžarskih zgodovinskih romanov, ki se dogajajo okoli leta 1800, išče odgovor na vprašanje, kako si je mogoče s perspektive sodobnosti razlagati dediščino razsvetljenstva. Pri analizi romanov Minervino skrivališče Lászla Mártona, Venerina pot Róberta Hásza in Nagačeni barbar Gergelya Péterfyja upošteva različne pojavne oblike kritičnega in afirmativnega odnosa do razsvetljenstva. Povečano zanimanje književnikov za čas okoli leta 1800, o katerem pričajo ti romani, je tesno povezano s sedanjimi debatami o razsvetljeni modernosti. Predstavitev tega obdobja v obravnavanih delih prispeva tudi k bogatitvi kulturnega spomina na preteklost. Analiza kaže, da se romani ne ločijo le tematsko, marveč tudi glede implicirane vloge bralca.
Keywords: razsvetljenstvo, zgodovinski roman, napredek, habsburška monarhija, skrivna družba
Published in DKUM: 28.02.2018; Views: 1067; Downloads: 96
Full text (473,35 KB)
This document has many files! More... |
3. Ogoljavanje identiteta stranca : udio povijesti, između reformacije i tranzicije, u Jančarevu romanu GalijotIvana Latković, Zvonko Kovač, 2008, original scientific article Abstract: U širokom spektru pojavnih oblika povijesnog žanra, roman Drage Jančara Galijot tematiziranjem lika stranca postavlja tu problematiku kao svojevrsni semantičko – idejni čvor ovoga romana te ona kao takva ujedno predstavlja i optimalnu polaznu točku u njegovu interpretacijsko – analitičkom činu.
Keywords: reformacija, protireformacija, zgodovinski roman, književnost, Slovenija, Drago Jančar, Galjot
Published in DKUM: 29.01.2018; Views: 1190; Downloads: 198
Full text (265,94 KB)
This document has many files! More... |
4. »Atila, bič božji« in »Atila – zgodovinski roman«: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazovPeter Koša, 2017, master's thesis Abstract: Prevajanje kulturno zaznamovanih izrazov predstavlja velik izziv za prevajalce, saj uspešno prevajanje le-teh zahteva od prevajalcev odlično poznavanje tako izhodiščnega in ciljnega jezika kot tudi izhodiščne in ciljne kulture. V magistrski nalogi so predstavljene strategije prevajanja kulturno zaznamovanih izrazov v delu A láthatatlan ember madžarskega avtorja Géze Gárdonyija. Ker delo zajema zgodovinsko tematiko iz časa Hunov, vsebuje veliko kulturno pogojenih izrazov, ki zajemajo skoraj vsa področja življenja. V teoretičnem delu je posebna pozornost namenjena slovensko-madžarskim (predvsem literarnim) stikom, avtorju ter njegovemu delu. Teoretični del prav tako zajema strategije prevajanja različnih avtorjev in njihovo primerjavo. Empirični del vsebuje primerjalno analizo med izvirnikom ter prevodoma Jožefa Smeja iz leta 1973 (Atila, bič božji) in Judite Trajber iz leta 2011 (Atila – zgodovinski roman). V prevodu Smeja je ohranjenih več kulturnospecifičnih elementov izvirnega kulturnega okolja, v ciljnem jeziku je ohranil je več izrazov, ki jih je v samem besedilu ali v prevajalčevih opombah tudi razložil. Prevod Judite Trajber je precej zgodovinsko naravnan, v mnogih primerih je prednost pred izvirnim besedilom dajala zgodovinskim dejstvom, vtis zgodovinskosti pa je podkrepila tudi z izčrpnimi opombami. Kljub temu se je z izrazitim podomačevanjem in posploševanjem v njenem prevodu izgubilo več kulturno zaznamovanih prvin kot v starejšem prevodu.
Keywords: Géza Gárdonyi, Atila, bič božji, Atila – zgodovinski roman, A láthatatlan ember, kulturno zaznamovani izrazi, prevajalske strategije, književni prevod, Newmark
Published in DKUM: 15.06.2017; Views: 2411; Downloads: 206
Full text (1,47 MB) |
5. KONFLIKT VREDNOT KOT ODRAZ BRITANSKE DRUŽBE V 1960H LETIH V ROMANU THE MILLSTONE AVTORICE MARGARET DRABBLEAnja Kolarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Predmet te diplomske naloge je roman The Millstone avtorice Margaret Drabble. Po žanru delo sodi med ženske vzgojne romane in njegova glavna tematika je materinstvo. Njegova protagonistka je Rosamund Stacey, dobro izobraženo dekle, katere starši so socialisti in pripadajo srednjemu družbenemu sloju, in katera po enem samem spolnem odnosu zanosi ter se odloči, da bo otroka vzgajala sama. Družbene, zgodovinske in biografske okoliščine, ki so vplivale na avtorico, se v knjigi močno odražajo. Glavni poudarek je na prizadevanju glavne junakinje po neodvisnosti, na njeni izkušnji materinstva in notranjih konfliktih, ki izvirajo iz nesoglasij med tradicionalnimi in liberalnimi vrednotami tistega obdobja. Da bi dosegla cilj, sem preučila avtoričino profesionalno in zasebno plat življenja, zgodovinske in družbene okoliščine obobja šestdesetih, še posebno pa fabianizem, feministična gibanja ter britanski nacionalni zdravstveni sistem (NHS). Na podlagi ugotovitev je bila narejena analiza besedila, ki je pokazala, da je neodvisnot glavne junakinje dvoumna in, da je materinstvo v njej sprožilo spremembo nazorov. Posledično protagonistka postane bolj prepričana vase, realna v svojih nazorih in njene vrednote odražajo angleško moralo tistega obdobja. Dejstvo, da izhaja iz srednjega družbenega sloja, ji pomaga premagati družbeno zaznamovanost kot neporočena mati, poleg tega pa ji njena uspešna in obetavna kariera pomaga, da ostane zbrana in lažje premaguje izzive skozi celotno izkušnjo.
Keywords: Margaret Drabble, materinstvo, ženski vzgojni roman, družbeni, zgodovinski in biografski vplivi, neodvisnost, srednji družbeni sloj, fabianizem, feministična gibanja, akademska kariera, nacionalni zdravstveni sistem (NHS)
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1432; Downloads: 104
Full text (1,06 MB) |
6. ZGODOVINSKI ROMANI SARAH DUNANTAna Šela, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo analizira najnovejše romane Sarah Dunant, britanske pisateljice, zgodovinarke, urednice in publicistke. Prav tako zajema pregled teorije zgodovinskega romana, njegove opredelitve, ki so se skozi čas spreminjale, začetke in razvoj žanra vse od 19. stoletja pa do danes. Predstavljene so žanrske določitve in izbrane tipologije, s pomočjo katerih so v analitičnem delu obravnavani štirje zgodovinski romani Sarah Dunant, ki so izšli med letoma 2003 in 2012. Izbrani romani z naslovi Rojstvo Venere, V družbi kurtizane, Sacred Hearts, ki predstavljajo trilogijo romanov o renesansi ter tematizirajo predvsem vlogo ženske v renesančni Italiji, ter roman Blood and Beauty, ki je fikcionizirana biografija znane družine Borgia, so postavljeni v novoveško Italijo v renesančnem obdobju, pri čimer je vsak roman postavljen v enega izmed italijanskih mest: v Firence, Benetke, Ferraro oz. Rim. Analiza romanov zajema njihovo zunanjo in notranjo zgradbo ter žanrsko analizo po izbranih žanrskih določilih in tipologijah; v nalogi so prav tako predstavljena italijanska mesta, ki predstavljajo ogrodje obravnavanih romanov.
Sarah Dunant, ki jo je prevzela zgodovina in umetnost renesančne Italije, je v svojih romanih zgodovinska dejstva prepričljivo prepletla s fikcijo in ustvarila vznemirljive, čutno bogate in večplastne romane, ki bralca nemudoma potegnejo v splet ljubezni, umetnosti, političnih in verskih zdrah in seveda v čas renesančnih italijanskih mest. Svoje romane je zgradila s pomočjo zgodovinskega stavbnega odra, sestavljenega iz številnih sodobnih virov, pričevanj znamenitih učenjakov in umetnostnih zgodovinarjev, kar je vpletla v domišljijsko zgodbo, ki bi v zgodovinskem času in prostoru lahko bila povsem verjetna, zagotovo pa nadvse zanimiva.
Keywords: zgodovinski roman, Sarah Dunant, žanrska opredelitev, italijanska renesansa
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 1778; Downloads: 222
Full text (1,01 MB) |
7. ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECADenis Škofič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Keywords: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2222; Downloads: 205
Full text (2,22 MB) |
8. |
9. LITERARNA INSCENACIJA ZGODOVINE KOROŠKIH SLOVENCEV V ROMANU ENGEL DES VERGESSENS (2011) MAJE HADERLAPRudolf Sabo, 2014, master's thesis Abstract: V teoretskem delu sta prikazana tipologija zgodovinskega romana ter tipologija kolektivnega spomina.
V empiričnem delu sledita povzetek zgodovine Koroških Slovencev in povzetek zgodovinskega romana Maje Haderlap Engel des Vergessens – analiza zgodovinske resničnosti in oblik kolektivnega spomina v romanu. Pri analizi sta uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda.
Keywords: Zgodovina, zgodovinska realnost, literna inscenacija, kolektivni spomin, kulturni spomin, komunikativni spomin, zgodovinski roman, etnična skupina, Koroški Slovenci, Angel pozabe, druga svetovna vojna, partizani, mlado dekle.
Published in DKUM: 07.10.2014; Views: 2323; Downloads: 272
Full text (452,44 KB) |
10. AVANTURISTIČNO-ZGODOVINSKA MLADINSKA PROZA IVANA SIVCANina Seitl, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Avanturistično-zgodovinska mladinska proza Ivana Sivca je nastalo na osnovi natančne analize izbranih štirinajstih književnih del pisatelja Ivana Sivca, ki ustrezajo izbranemu tematskemu sklopu obravnave, in sicer Gusarji na obzorju (1991), Skrivnost zlate reke (1996), Krokarji viteza Erazma (1997), Čarobna violina (1998), Usodni pečat (2000), Pozabljeni zaklad (2001), Kriva prisega (2002), Kapitanov ključ (2004), Prekletstvo zlata (2006), Cela Idrija nori (2007), Zakleta bajta (2009), Potopljeni vlak (2010), Dolenjska naveza (2012) in Izgubljeni Prešeren (2013). Predstavljeni so vsebina književnih del, glavni književni liki, književni čas in prostor, teme, motivi, pripovedovalec in jezik. Namen diplomskega dela je opredeliti osnovne značilnosti mladinskega romana, avanturističnega mladinskega romana in zgodovinskega mladinskega romana ter ugotoviti, zakaj omenjena književna dela sodijo med avanturistično-zgodovinsko mladinsko prozo. Glavna tema v vseh delih je pustolovščina književnih likov, največkrat je to odkrivanje zaklada. Mladostnik se (nenamerno) znajde v avanturi, ki pa zaradi njegove poštenosti in drugih pozitivnih lastnosti vedno vodi do srečnega konca. Avtor je v vsako od obravnavanih del vpletel neko zgodovinsko snov in jo prenesel v sedanji čas. Diplomsko delo je teoretično, zato so uporabljene teoretične raziskovalne metode. V uvodnem delu diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda ob proučevanju že znanih dejstev o avtorju Ivanu Sivcu in teorijah mladinskega romana ter avanturističnega in zgodovinskega mladinskega romana, komparativna metoda pri primerjanju in odkrivanju podobnosti in razlik posameznih del ter metoda klasifikacije pri opredelitvi pojmov mladinskega romana in njegovih žanrov. Pri analizi izbranih del sta uporabljeni metoda analize in generalizacije. Zgodovinska metoda je uporabljena pri ugotavljanju resničnosti zgodovinskih podatkov, opisanih v delih. V sklepnem delu, kjer je podan končni sklep in zbrane ugotovitve, je uporabljena metoda sinteze.
Keywords: Ivan Sivec, mladinski roman, avanturistični mladinski roman, zgodovinski mladinski roman.
Published in DKUM: 15.07.2014; Views: 2652; Downloads: 703
Full text (1,05 MB) |
