Search the digital library catalog

Abstract: Formativno spremljanje je v zadnjih letih spodbudilo veliko zanimanja, saj poudarja pomen aktivne vloge učenca za izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. S tem namenom smo v magistrski nalogi predstavili pouk formativnega spremljanja pri predmetu družbe v 5. razredu. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen predmet družbe, formativno spremljanje in sodelovalno učenje. V praktičnem delu magistrske naloge je predstavljen konkreten material (učna priprava, pripomočki, didaktične igre) za izvedbo tematskega sklopa zgodovinski razvoj pri predmetu družbe v 5. razredu, ki smo ga oblikovali sami. Uporabnost smo preverili v razredu na eni izmed Savinjskih osnovnih šol. Opažanja in potek pouka smo natančno opisali in predstavili. Ugotovili smo, da so otroci pri obravnavi učne snovi po elementih formativnega spremljanja bolj osredotočeni na delo in bolj motivirani, saj vedo, kaj je njihova naloga in kdaj bodo pri njej uspešni.
Keywords: formativno spremljanje, družba, zgodovinski razvoj, 5. razred, učna priprava
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 1307; Downloads: 328
Full text (8,19 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razlikovalna raba zaimkov v osrednje- in vzhodnoslovensken knjižnem jeziku in podnaslovom Samostalniški zaimki v Matejevem evangeliju Primoža Trubarja in Števana Küzmiča sem raziskovalni problem proučila iz naslednjih vidikov: obravnavana sta bila dva tipa jezika, in sicer osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski (prekmurski in vzhodnoštajerski) knjižni jezik, njune razvojne značilnosti in vloga posameznega avtorja pri njegovem oblikovanju. V nadaljevanju so bile prikazane glavne značilnosti bohoričice 16. stoletja in ogrice, podane so bile natančne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega jezikovnega koncepta. Predstavljena je bila zgodba Matejevega evangelija in posamezne značilnosti Trubarjevega in Küzmičevega prevoda le-tega. Na podlagi sodobne klasifikacije je bila opravljena analiza samostalniških zaimkov. Gradivo je bilo izpisano glede na osnovni sklanjatveni vzorec. Primerjano je bilo s Slovarjem jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora, Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan iz leta 1942 in sodobnim knjižnim jezikom (Slovenska slovnica 2000). Analiza je pokazala večje glasoslovne razlike in le malo podobnosti med obema avtorjema, več podobnosti je bilo med Trubarjem in ostalimi protestantskimi pisci ter Küzmičem in Slovarjem stare knjižne prekmurščine, Slovarjem beltinskega prekmurskega govora in Pavlovo prekmursko slovnico Vend nyelvtan. Večja odstopanja so tudi v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom. Skozi analize se je pokazalo tudi, da je bila raba naslonskih oblik v 16. stoletju pri Trubarju in v 18. stoletju pri Küzmiču redka v primerjavi s sodobnim knjižnim jezikom, kjer raba naslonskih oblik prevladuje. Pri obeh avtorjih so vidne tudi različne pravopisne posebnosti, ki so vezane na pravilno rabo predloga in zaimka (pisanje zaimka skupaj s predlogom, na katerega se le-ta navezuje, in napačna raba predlogov). Nalogi je bil dodan slovarček zaimkov, ki je narejen po zgledu Slovarja jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Zaimkom iz obeh prevodov so dodani še zaimki, ki se pojavljajo v Slovarju stare knjižne prekmurščine v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem in nemško-slovenskem slovarju, v slovarju Franca Novaka z naslovom Slovar beltinskega prekmurskega govora, v Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju Francka Mukiča in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
Keywords: osrednjeslovenski in prekmurski knjižni jezik, Trubarjev in Küzmičev prevod Matejevega evangelija, razvoj pisave na slovenskem, zgodovinski razvoj zaimka, samostalniški zaimek.
Published in DKUM: 27.01.2021; Views: 1068; Downloads: 59
Full text (748,90 KB)

Abstract: Skozi zgodovino se je v človeški družbi oblikovalo veliko kompleksnih družbenih pojavov, med katere sodi tudi šport, ki se je s svojimi panogami oblikoval v skladu z družbenimi in političnimi spremembami. Zgodovinskemu razvoju atletike lahko sledimo od časov antične Grčije, ki se je v moderno športno panogo razvila tekom 19. stoletja. Razvoj športa in atletike na Slovenskem v 20. stoletju je sledil razvoju v Evropi in se oblikoval skladno s političnimi dogodki, s spremembami družbenega reda, s pojavom množične kulture in prostega časa. Magistrsko delo prikazuje zgodovinski razvoj atletike na Ptuju med leti 1908 in 2018. Njen začetek iščemo nekje na začetku 20. stoletja, ko sta delovali društvi Sokol in Orel, čeprav nista gojili samo atletskih disciplin. V obdobju pred Veliko vojno je na Ptuju delovalo tudi nemško telovadno društvo oziroma Turnverein. Dejavnosti društev so bile prvič prekinjene med prvo svetovno vojno. V obdobju med obema vojnama je na Ptuju delovalo več športnih društev, za razvoj atletike pa so bila pomembna Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel in Športni klub Ptuj, ki je bil ustanovljen leta 1919. V Športnem klubu Ptuj so ustanovili več sekcij, med njimi tudi atletsko, kar danes velja za začetek organizirane atletike na Ptuju. Društveno delovanje je bilo ponovno prekinjeno med drugo svetovno vojno. Obdobje po drugi svetovni vojni je nato vodilo v pospešen razvoj atletike. Šele po letu 1945 smo na Ptuju lahko priča procesu vse večje specializacije in profesionalizacije tako v atletiki kot v športu nasploh. Glavno gonilo razvoja atletike je na Ptuju vse do leta 1980 predstavljalo Telesno-vzgojno društvo Partizan (dalje: TVD Partizan) z močno atletsko sekcijo. Z leti je sekcija postala vse uspešnejša in na njenih temeljih so 29. februarja 1980 ustanovili Atletski klub Ptuj (dalje: AK Ptuj). Jedro pričujočega magistrskega dela predstavlja razvoj AK Ptuj do razpada Jugoslavije, ustanovitve samostojne države Slovenije in delovanje kluba do danes. V letu ustanovitve kluba je začel svojo športno kariero ptujski olimpijec Mirko Vindiš, po katerem nosi ime atletska šola, ustanovljena leta 2003. Istega leta je bila izvedena prenova Mestnega stadiona Ptuj s preplastitvijo atletske steze z umetno maso in ureditvijo nove opreme, za kar so si v AK Ptuj prizadevali vse od ustanovitve v letu 1980. V obdobju po obnovi stadiona je prišlo do večje specializacije in profesionalizacije znotraj AK Ptuj, ki ima danes mladinsko, člansko in veteransko sekcijo.
Keywords: zgodovina atletike, zgodovinski razvoj atletike na Ptuju, Ptujski Sokol, Telovadni odsek Orel, Športni klub Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Ptuj, Telesno-vzgojno društvo Partizan Ptuj, Atletski klub Ptuj, rezultati ptujskih atletov in atletinj
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 1517; Downloads: 194
Full text (5,14 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem predstavila razvoj osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje od leta 1961 do danes. Leta 1961 je bila šola tako imenovana in se tako imenuje še danes. Med različnimi zgodovinskimi obdobji se je šola srečevala s takšnimi in drugačnimi težavami, kot so prostorska stiska, pomanjkanje šolskih potrebščin in učiteljev, kot tudi s slabim obiskom učencev. Vendar je te slabe čase prebrodila in se ohranila vse do danes. Občino Trbovlje sem predstavila tako geografsko kot tudi zgodovinsko. Delovanje Osnovne šole Tončke Čeč sem skozi obdobja podrobno predstavila s pomočjo šolskih kronik.
Keywords: občina Trbovlje, osnovna šola Tončke Čeč, kronika šole, šolstvo na Slovenskem, izobraževanje, zgodovinski razvoj
Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2380; Downloads: 112
Full text (1,01 MB)

Abstract: Diplomsko delo je po vsebinski plati razdeljeno na dva dela. V prvem delu poskušam pravnikom približati področje forenzične psihologije s predstavitvijo problematike nesoglasja med psihologi glede same definicije, njen zgodovinski razvoj ter predstavitev posameznih vidnejših predstavnikov in njihovih odmevnejših odkritij. V strokovnih krogih je govora o konfliktu med pravom in psihologijo, zaradi česar je pozornost namenjena tudi načinom interakcije med obema disciplinama ter možnih vzrokih za napetost med njima. Nadalje je predstavljena členitev forenzične psihologije kot vede na več specialnih smeri in najpogosteje uporabljene metode znotraj le teh. Psihologija je posplošeno gledano študija človeškega obnašanja in se posledično navezuje tudi na pravo, ki kot primarni instrument služi družbi za nadzor le tega. Morda prav to pojasnjuje razlog, zakaj je pravo tako rodoviten vir raziskovalnih idej za psihologe. Verodostojnost pričanja je eno izmed najpogosteje v tuji strokovni literaturi obravnavanih in raziskanih področij, zaradi česar sem se tej temi posvetila v drugem delu diplomske naloge. Predstavljen je institut zaslišanja priče ter dejavniki, ki vplivajo na dokazno vrednost pričanja, razdeljeni posplošeno gledano na zunanje dejavnike zaznavanja in notranje dejavnike, ki so povezani z osrednjo in končno obdelavo podatkov. Spomin priče, ki igra ključno vlogo v predkazenskih in kazenskih postopkih, žal ni nezmotljiv. Tako so v tem sklopu obravnavani izvori nenatančnosti spominske obnove: spominske napake, nezmožnost priklica podatkov iz dolgoročnega spomina ter gotovost v lasten spomin. Nadalje so predstavljene osebnostne lastnosti, ki vplivajo na značilnost spominske obnove in zadnja faza – izpoved priče, katera le redko predstavlja pravo "adaequatio rei et mentis". Diplomsko delo zaključim s spoznanjem, da zgolj praktično znanje o duševnosti, pridobljeno z življenjskimi izkustvi, za ocenitev verodostojnosti priče ni dovolj. Tako bi bilo primerno, da bi imel vsak ocenjevalec resničnosti in verodostojnosti izjav priče vsaj osnovno znanje iz tekom diplomskega dela obravnavanih in predstavljenih psiholoških dejavnikov ter posledično, če tega znanja nima, da pritegne za oceno verodostojnosti izjave za to specializiranega forenzičnega psihologa.
Keywords: forenzična psihologija, zgodovinski razvoj, definicija, forenzična psihologija in pravo, smeri in metode, verodostojnost pričanja, dejavniki, spominska obnova, zaslišanje priče, psiholog – sodni izvedenec.
Published in DKUM: 09.05.2014; Views: 3128; Downloads: 523
Full text (4,93 MB)