| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
SLOVANSKE BESEDE V ANGLEŠKEM JEZIKU
Nina Šulenta, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V moji diplomski nalogi z naslovom Slavic words in the English language sem poskušala predstaviti sposojenke slovanskega izvora v angleškem jeziku. Najprej sem predstavila zgodovino angleškega jezika ter slovanske jezike. Sledi seznam slovanskih besed v angleščini, katere sem analizirala po posameznih kategorijah in poskušala ugotoviti število prevzetih besed, njihov pomen in uporabo. Zanimalo me je ali se pomen sposojenih besed razlikuje od prvotnega pomena. Uporabo besed sem predstavila s primeri. Prišla sem do zaključka, da je prevzetih slovanskih besed po številu veliko, vendar pa večina teh besed ni v pogosti uporabi.
Keywords: zgodovina angleškega jezika, slovanski jeziki, etimologija.
Published: 10.11.2010; Views: 2465; Downloads: 116
.pdf Full text (994,38 KB)

2.
JEZIKOVNO VPRAŠANJE NA SLOVENSKIH TABORIH
Lucija Rap, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Jezikovno vprašanje na slovenskih taborih obravnavam razvoj slovenskega knjižnega jezika do nastanka taborov, boj za individualnost in enakopravnost slovenščine v habsburški monarhiji oziroma kasnejši Avstro-Ogrski, časopise, ki so pomagali širiti idejo Zedinjene Slovenije, taborske resolucije in retoriko govorov posameznih govornikov. Ugotavljam, da se med taborskim gibanjem narodno-politično vprašanje izenači z jezikovnim. V vseh resolucijah so jasno izražene zahteve, ki so jih govorniki na taborih razložili ljudstvu pogumno, odločno in eksplicitno. Hoteli so realizacijo svojih zahtev in ne le praznih obljub vlade. S pritegnitvijo ljudstva na svojo stran so bili skupaj močnejši, pri čemer so poleg taborskega gibanja pomembno vlogo odigrali časopisi Slovenski narod, Slovenski gospodar in Novice, ki so nazorno poročali o taborski govorih in samem dogajanju na teh množičnih političnih shodih. Osredotočila sem se na prvi slovenski tabor v Ljutomeru, edinega posavskega v Sevnici in na največjega slovenskega v Vižmarjah pri Ljubljani. Za analizo sem si izbrala odlomke govorov treh govornikov, ki so nastopali na vseh treh taborih: Valentina Zarnika, Radoslava Razlaga in Josipa Vošnjaka. Dodatno sem analizirala še odseke govora osrednje slovenske politične osebnosti Janeza Bleiweisa na vižmarskem taboru in pomembnega narodnoprebudnega duhovnika Božidarja Raiča na ljutomerskem taboru. Kot gradivo so mi služili omenjeni trije časopisi.
Keywords: taborsko gibanje, zgodovina slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju, slovensko narodno vprašanje, Zedinjena Slovenija, resolucije, taborski govori, taborski govorniki, ljutomerski tabor, sevniški tabor, vižmarski tabor, jezikovno vprašanje na slovenskih taborih.
Published: 19.07.2011; Views: 1987; Downloads: 328
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezika
Nataša Hribar, Gjoko Nikolovski, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Cilj prispevka je prikazati oblikovanje slovenskega in makedonskega knjižnega jezika ter zgodovinske okoliščine, v katerih se je proces oblikovanja omenjenih jezikov odvijal. Nastanek in razvoj obeh jezikov sta bila skozi vso zgodovino določena z dvema dejstvoma: relativno majhnostjo števila nosilcev teh jezikov in določeno stopnjo nedržavnosti vse do osamosvojitve obeh držav leta 1991. Ker sta se jezika razvijala v precejšnji geografski oddaljenosti ter pod različno močnim vplivom sosednjih jezikov in večjezikovnih tvorb, v okviru katerih so v različnih zgodovinskih obdobjih živeli Makedonci in Slovenci, je bilo v njunem razvoju pričakovano precej razlik. Namen prispevka pa je bil poiskati morebitne vzporednice v procesih razvoja in oblikovanja obeh knjižnih jezikov.
Keywords: slovenščina, makedonščina, knjižni jezik, zgodovina jezika
Published: 07.06.2012; Views: 1830; Downloads: 41
URL Link to full text

4.
KOZMETIČNO IZRAZJE V ŽENSKI PERIODIKI (1897-1930)
Vanesa Škornik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo se posveča jezikovnim spremembam, ki jih je doživelo izrazje s področja kozmetike. Poleg tega se dotakne tudi podob žensk v oglasih – odkriva, kaj so bile zaželene telesne lastnosti in s katerimi kozmetičnimi sredstvi so ženske lahko povečale svojo privlačnost. Viri za preučevanje izrazja so bili oglasi ter objave v ženskih revijah s konca 19. in z začetka 20. stol. S pomočjo slovarskega gradiva, ki je najbliže času nastanka besedil, sem ugotavljala ustaljenost kozmetičnega izrazja v 19. stol. in njegovo ustaljevanje v 20. stol. Podatke sem primerjala z jezikovnim stanjem kozmetičnega izrazja v 21. stol. Za določanje sprememb v obliki, pomenu in pogostosti besedja sem izvedla etimološko-leksikološko analizo z uporabo etimoloških jezikovnih priročnikov, slovarskih gradiv 19. in 20. stol., korpusa starejših besedil ter sodobnih slovarskih gradiv in korpusov. Analiza je pokazala precejšno neustaljenost izrazja v času njegovega oblikovanja. Največ izrazja (polovico analizirane leksike) je normiral že jezikovni priročnik s konca 19. stol., Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar. V slovarjih 20. stol. je bil normiran zanemarljiv del analiziranih kozmetičnih izrazov, vendar pa rezultati analize po korpusu starejše slovenščine IMP kažejo na obstoj tega izrazja v tiskih 19. in 20. stol. Večinski delež tega izrazja je do danes doživel spremembo na vsaj eni jezikovni ravni, nekaj izrazja se ne uporablja več, dobrih 43 % kozmetičnega besedja pa ostaja nespremenjenega.
Keywords: ženske revije 19. in 20. stol., zgodovina jezika, jezikovne spremembe, etimološko-leksikološka analiza, žensko telo, lepota, kozmetika
Published: 17.04.2015; Views: 912; Downloads: 120
.pdf Full text (2,28 MB)

5.
2011 - leto Avgusta Pavla
Zinka Zorko, Marko Jesenšek, Judita Pavel, Marija Kozar-Mukič, 2011, radio or television event

Keywords: slovenščina, zgodovina jezika, ljudska ustvarjalnost, kultura
Published: 10.07.2015; Views: 384; Downloads: 14
URL Link to full text

6.
Deležniški in deležijski skladi na -č in -ši v slovenščini
Marko Jesenšek, 2006, original scientific article

Abstract: Deležniško in deležijsko izražanje z oblikami na -č in -ši je bilo v osrednjeslovenskem knjižnem jeziku od 16. do 19. stoletja slabo izkoriščeno in skoraj pozabljeno, pod vplivom prekmurskega knjižnega jezika in po vzgledu stare cerkvene slovanščine pa je v 19. stoletju ponovno oživelo. Oblike na -č in -ši so v enotnem slovenskem knjižnem jeziku druge polovice 19. stoletja postale modne in izrazito knjižne, konec stoletja pa so se z nastopom slovenskih modernistov ponovno umaknile na jezikovno obrobje, kjer so se obdržale v znanstvenem in tudi publicističnem jeziku kot učinkovit skladenjski strnjevalec in sredstvo za hierarhizacijo dejanj.
Keywords: slovenščina, slovenska slovnica, deležniki, deležja, zgodovina jezika, stara cerkvena slovanščina, slovenski knjižni jezik, skladenjsko strnjanje
Published: 10.07.2015; Views: 611; Downloads: 39
.pdf Full text (208,03 KB)
This document has many files! More...

7.
Jezikovni sistemi v slovenskem (alpskem in panonskem) govornem območju
Marko Jesenšek, 1992, original scientific article

Abstract: Avtor ugotavlja, da sta v 18.stol. obstajala na današnjem slovenskem ozemlju dva knjižna jezika - osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski. Temeljne značilnosti je osrednjeslovenskemu jeziku določil že P. Trubar, pravopisno in jezikovno ga je izpopolnik S. Krelj, dokončno podobo pa je dobil z Dalmatinovim prevodom Biblije. V 17.stol. se je razširil med slovensko izobraženstvo, v 18. stol. pa je prišel tudi v šole. Vzhodnoslovenski knjižni jezik pa je rasel iz tradicije nekdanje panonske slovenščine, bil pod močnim nemškim, madžarskim in kajkavskim vplivom, končno pa sta se izoblikovali dve različici - prekmurska in vzhodnoštajerska. Avtor ugotavlja, da so se s pomočjo obrednega jezika ohranile razlike med obema jezikovnima sistemoma, dokler se v 18. stol. tudi prekmurski jezik ni uveljavil v tiskani obliki, veliko kasneje - v 19. stol. pa s svojimi oblikami obogatil osrednji knjižni jezik in se z njim zlil v celoto.
Keywords: slovenski jezik, zgodovina jezika
Published: 10.07.2015; Views: 512; Downloads: 32
URL Link to full text

8.
IGRAČE IN IGRE V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU IN SSKJ
Špela Marinšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Igrače in igre v Pleteršnikovem slovarju in SSKJ obravnava tematiko igrač in iger na pedagoško-psihološki in etnološki ravni, v ospredje pa je postavljena jezikoslovna raven izrazja v dveh temeljnih slovenskih slovarjih. Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti namen ter rabo igrač in iger, nato pa na besednovrstni, besedotvorni, besedoslovni in leksikografski ravni analizirati iztočnice s pomenoma igrača in igra v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja in SSKJ. V sklopu besedotvornega vidika je predstavljen delež besednih vrst, ki se za igrače in igre uporablja v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in SSKJ. Na besedotvorni ravni sem opredelila enobesedna in večbesedna poimenovanja igrač in iger, v poglavju o besedoslovnem vidiku sem podrobneje razčlenila medleksemska razmerja, ki se pojavljajo med igrami in igračami. Na leksikografski ravni pa so predstavljeni pomenske razlage, zgledi rabe in kvalifikatorji ter njihova vloga oziroma sporočilnost v slovarjih.
Keywords: SSKJ, Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, igre, igrače, besedne vrste, besedotvorje, besedoslovje, leksikografija, zgodovina slovenskega jezika
Published: 19.02.2016; Views: 1173; Downloads: 128
.pdf Full text (1,48 MB)

9.
Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologije
Urška Samec, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Nastanek in razvoj slovenske porodniške terminologije prikazuje pregled nad oblikovanjem slovenskega strokovnega porodniškega izrazja od 2. polovice 18. stoletja naprej. Cilj te naloge je bil ugotoviti, na kakšen način je porodniško izrazje nastajalo in se razvijalo v prvih babiških priročnikih v slovenskem jeziku: Anton Makovic Prashanja inu odgovori zhes Vshegarstvu (1782), Anton Makovic Vshegarske bukve sa babize na desheli (1788), Janez Matošek Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Pokazali so se besedotvorni vzorci, ki so za slovenski strokovni in znanstveni jezik najprimernejši in najbolj produktivni. Nekateri germanizmi in izrazi, ki jih je Anton Makovic dobesedno prevajal, se niso obdržali in so bili nadomeščeni z ustreznejšimi, obdržali pa so se tisti, ki natančno in v duhu slovenskega jezika pojasnjujejo dano predmetnost. V razvoju terminologije se je izgubila kakšna rešitev, ki je bila pri Makovicu dobra, termin je bil narejen po vseh zakonitostih slovenskega besedotvorja in pomensko ustrezen, stroka pa ga je nadomestila z novimi, sodobnejšimi izrazi. Veliko strokovno delo na področju porodniške terminologije je opravil tudi Valentin Vodnik kot prevajalec babiškega priročnika Babishtvo ali Porodnizharski Vuk sa Babize (1818). Makovčeva dela so bila prvi zalet in so imela neizogibne pomanjkljivosti, Matoškov babiški priročnik v Vodnikovem prevodu pa je bil za prvo polovico 19. stoletja nadpovprečno delo in v nacionalnem pogledu močna kulturna stvaritev. V sklopu mojega raziskovalnega dela je nastal tudi slovarček Makovčevega porodniškega izrazja iz 2. polovice 18. stoletja, ki nam pokaže življenje strokovnih besed s tega področja na Slovenskem vse do današnjih dni.
Keywords: Anton Makovic, Valentin Vodnik, porodniška terminologija, strokovna terminologija, terminološki slovar, zgodovina jezika
Published: 05.10.2016; Views: 676; Downloads: 68
.pdf Full text (3,43 MB)

10.
JEZIKOSLOVNO DELO JOŽEFA SMEJA
Borut Šantak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljeno jezikoslovno delo upokojenega mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Ob njegovem zahtevnem pastoralnem delu kot nekdanji soboški župnik in dekan, generalni vikar mariborske škofije, od leta 1983 pa pomožni škof, ima izreden pomen tudi njegov znanstveni, književni, prevajalski in raziskovalni opus. Največ se je ukvarjal z zgodovino Prekmurja, povezano z ohranjanjem narodne identitete v času madžarske nadoblasti, še posebej pa z vplivom življenja in dela dr. Franca Ivanoczyja na ohranjanje slovenstva. Njegovo drugo raziskovalno področje je povezano z razvojem prekmurskega knjižnega jezika in prvim katoliškim piscem Prekmurja, Miklošem Küzmičem. Ob raziskovanju Küzmičevega literarnega in pastoralnega delovanja se je Smej poglobil tudi v raziskovanje in dokazovanje avtentičnosti prevodov svetopisemskih besedil Števana in Mikloša Küzmiča. Ob delu omenjenih je Jožef Smej raziskoval tudi jezikoslovno delo drugih prekmurskih avtorjev 19. in 20. stoletja, kot so npr. Peter Kolar, Janoš Kardoš, Ivan Baša, Jožef Klekl st. in Jožef Košič. V diplomskem delu je predstavljeno tudi prevajalsko delo Jožefa Smeja, ki ob raziskovalnem delu predstavlja drugo pomembno področje njegovega ustvarjanja. Del prevajalskega dela obsegajo prevodi svetopisemskih besedil oziroma sodelovanje pri prevajanju, prevodi različnih cerkvenih dokumentov, kot so npr. listine o imenovanjih škofov, drugi del pa predstavlja njegovo literarno in znanstveno prevajanje. V sklepnem delu diplomske naloge je objavljen tudi pogovor s škofom dr. Jožefom Smejem o njegovem jezikoslovnem ustvarjanju in pogledih na prekmurski knjižni jezik ter dopolnjena bibliografija njegovih del. Le-ta zajema avtorska dela (monografije, znanstveni članki, razprave), dela, kjer je sodeloval kot soavtor ter prevajalsko in soprevajalsko delo.
Keywords: Jožef Smej, delo, jezikoslovje, prekmurski knjižni jezik, zgodovina prekmurskega knjižnega jezika
Published: 09.09.2016; Views: 607; Downloads: 73
.pdf Full text (2,47 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica