Search the digital library catalog

Abstract: POVZETEK Teoretična izhodišča: V razvitem svetu se zaradi izboljševanja življenjskih pogojev in napredka medicine podaljšuje življenjska doba, ki skupaj s stalno nizko rodnostjo vpliva na staranje prebivalstva. Ljudje smo v starosti krhki in dovzetnejši za različne bolezni. Ena od starostnih bolezni je demenca. Osrednji predmet raziskovanja v diplomskem delu je poznavanje demence ter oblik pomoči dementnim osebam in njihovim svojcem. Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Osnovni raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji, raziskovalni vzorec je zajemal 95 anketirancev, raziskava pa je bila opravljena v juniju 2019. Pridobljene rezultate smo obdelali v programu MS Excel in jih prikazali z grafi. Rezultati: Iz rezultatov opravljene raziskave izhaja, da anketiranci sicer poznajo demenco, vendar le do določene mere, zlasti v okviru osnovnih dejstev o bolezni. Najbolje jo poznajo ženske srednjih let, ne glede na izobrazbo. Anketiranci poznajo tudi najosnovnejše oblike pomoči, ki so dementnim osebam in njihovim svojcem na voljo v okviru zdravstvenega varstva, slabše pa poznajo oblike pomoči v okviru socialnega varstva in nevladnih organizacij. Diskusija in zaključek: Kljub zadovoljivemu poznavanju demence in oblik pomoči, ki so na voljo dementnim osebam in njihovim svojcem, to še ne zagotavlja pravočasnega in ustreznega ukrepanja v konkretni situaciji. Glede na to, da imamo kar tretjino možnosti, da se v času življenja srečamo z demenco, ter da sta zgodnja diagnoza in dobra osveščenost o oblikah pomoči pri tej bolezni bistvenega pomena za čim kakovostnejše življenje obolelih in njihovih svojcev, bi bilo smiselno okrepiti preventivne programe s tega področja.
Keywords: starost, bolezen, zgodnja diagnoza, družina, pomoč na domu, institucionalno varstvo.
Published in DKUM: 29.01.2020; Views: 1252; Downloads: 214
Full text (516,29 KB)